Damjana Kolar

 |  Kultura

Gledališko-glasbeno-plesna poslastica

© Primož Lukežič

Ameriški koreograf, režiser in plesalec Mark Tompkins, ki že od začetka 70. let deluje v Franciji, je tokrat prvič ustvarjal z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča, kjer bo 17. maja ob 20.00 premiera predstave Veter norosti. Tompkins se pri svojem delu veliko posveča improvizaciji in raziskovanju različnih izraznih oblik in medijev. Bil je eden prvih scenskih umetnikov, ki je svoje raziskave performativnega polja gradil na teoriji spolov. Več>>

V svoji bogati karieri je ustvaril številne predstave in nekatere od njih smo imeli priložnost videti tudi pri nas. Tri solo predstave je posvetil velikim plesnim osebnostim z začetka 20. stoletja: Valeski Gert, Vaclavu Nižinskemu in Josephine Baker. Zadnja leta se vrača k svojim ameriškim koreninam, ter skozi raziskavo žanrov razkriva tudi rasistično in seksistično naravnanost ameriške družbe.

V Vetru norosti se Tompkins posveča nenavadnemu in igrivemu spektakelskemu dialogu med slovensko ljudsko in pesniško tradicijo na eni in tradicionalnimi ameriškimi odrskimi žanri, kot so vaudeville, minstrel show, opereta, kabaret in music hall, na drugi. Kurent kot divji človek, ki ga ponazarja erotična ženska podoba, se tako prelevi v različne ikone dvajsetega stoletja, ki vstopajo v vratolomni splet gledališča, plesa in glasbe.

"Zanimajo ga različne pomladi: Pomlad nove umetnosti, ki vzrašča iz poganske tradicije–v slovenskem prostoru iz tradicije kurentov. Hkrati pa tudi pomlad Pariza v "norih" dvajsetih letih prejšnjega stoletja. In pa arabska pomlad, ob kateri se je vsaj za nekaj časa zazdelo, da je v političnem smislu zavela pomlad. V serijo teh pomladi se brez dvoma lahko prikradejo tudi nadvse različne slovenske pomladi, tista Osvobodilne fronte, socialistične in seksualne revolucije, pomladi nedavnih vstajniških gibanj, za katere se je zdelo, da bodo–podobno kot arabska pomlad – končno očistile zimo in prinesle novo cvetočo egalitaristično politično pomlad tudi v Sloveniji," je v gledališkem listu zapisal dramaturg predstave Tomaž Toporišič.