Damjana Kolar

 |  Kultura

Odpira se Kinodvorišče

V Atriju Slovenskih železnic bo od 18. junija do 15. julija ponovno zaživel letni kino Kinodvorišče, ki ga bo odprl film Večna ljubimca v režiji Jima Jarmuscha. Gre za nekonvencionalno ljubezensko zgodbo o Adamu in Evi, ranljivih in rahločutnih vampirjih, ki se ljubita že stoletja. Po projekciji bo sledilo večerno druženje z muzikalno panoramo Detroita in sejem gramofonskih plošč. Več>>

Adam je samotarski glasbenik, ki skrit pred svetom med ruševinami sodobnega Detroita obupuje nad zatonom človeške civilizacije. Eva, razpeta med maroškim Tangerjem in svojim večnim ljubimcem, zgodovino človeštva spremlja že 3000 let in optimizem raje črpa iz narave. Oba sta izjemno sofisticirana intelektualca, strastna ljubitelja glasbe, literature, znanosti, poslednja pripadnika stare šole. Svoj divji gon sta se naučila krotiti. Za preživetje ne ubijata. Toda zombiji–kot pravita ljudem–niso zastrupili le svojih zalog vode, temveč tudi lastno kri, ki ostaja pogoj za preživetje nesmrtnikov. 

Jarmusch, ki velja za enega vodilnih ameriških neodvisnih režiserjev, je navdih za karakterizacijo in poimenovanje likov našel v delu Dnevniki Adama in Eve, ameriškega satirika Marka Twaina, v katerih glavna junaka, moški in ženska, v obliki šaljivih dnevniških zapiskov predstavljata svoja različna pogleda na svet. Večna ljubimca nista vampirski film, kot bi morda pričakovali, pač pa je "žanr le udobno obrabljen usnjeni kavč, nadvse prikladen za to filmsko meditacijo o umetnosti, vednosti, spominu, nesmrtnosti in enigmi večne ljubezni, polno hipnotičnih glasbenih vibracij, čutnih podob, značilno čudaškega humorja in pomenljivih (samo)referenc."

Film, ki je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu leta 2013, je bil dobro ocenjen tudi s strani kritikov, saj "prikaže razmerje, dinamiko in trajno ljubezen med Adamom in Evo, nesmrtnima bitjema, ki sta prej obstranska hipsterja kot tradicionalna krvosesa. Gre za morda Jarmuschev najboljši film doslej in čisto mogoče tudi njegov najbolj čustveno dostopen. Skrbno balansira med srčnostjo, dušo, melanholijo in humorjem ter izkazuje globoko človečnost–s prevzetostjo spričo vsega, kar je človeštvo uspelo ustvariti, in obžalujoč vse tisto, kar je sodobna kultura zavrgla," je med drugim zapisal Rodrigo Perez v indieWIRE.