Damjana Kolar

 |  Kultura

Neprizanesljiv portret ekscentričnega slikarja

V Kinodvoru bo danes, 31. decembra ob 20.30 silvestrska predpremiera biografskega filma G. Turner o znamenitem romantičnem slikarju Josephu M. W. Turnerju, ki se osredotoča na zadnjih petindvajset let njegovega življenja. Begajo ga izumi njegovega časa-znanost, fotografija, železnica, ki močno vplivajo na njegovo pojmovanje umetnosti. Film je režiral mojster britanskega filmskega realizma Mike Leigh.

Film prikazuje zadnje obdobje v življenju britanskega slikarja Josepha Mallorda Williama Turnerja (1775–1851), ki ga briljantno upodobi igralec Timothy Spall. Ekscentrični umetnik, ki se je nekoč dal privezati na jambor, da bi lahko bolje naslikal snežni vihar, je v javnosti in kraljevih krogih vzbujal tako posmeh kot občudovanje. Veliko je potoval, obiskoval bordele, se družil s takratno aristokracijo in bil priljubljen, čeprav nekoliko anarhičen član Kraljeve akademije umetnosti. V filmu spremljamo Turnerja, ki se po smrti ljubljenega očeta močno pretresen preseli v hišo živahne vdove gospe Booth, s katero se zaplete v skrivno razmerje. Pri tem ga vztrajno nadleguje jezna bivša ljubica Sarah Danby, s katero ima odrasli hčeri, ki pa ju vztrajno zanika.

Po besedah Mikea Leigha je bil Turner "velikan med umetniki, popolnoma brezkompromisen in osredotočen na svoje poslanstvo, izjemno plodovit, z revolucionarnim pristopom, mojstrski v svojem izraznem sredstvu, jasnovidne vizije. Vendar je bil Turner kot oseba ekscentričen, anarhičen, ranljiv, nepopoln, samosvoj in občasno neotesan. Znal je biti sebičen in neiskren, stiskaški, vendar radodaren, v njem sta se skrivali velika strast in pesniškost. G. Turner je film o napetostih in kontrastih med tem zelo minljivim človekom in njegovim brezčasnim delom, med njegovo krhkostjo in močjo. Je tudi poskus prikazati dramatične spremembe v slikarjevem svetu v zadnjih petindvajsetih letih njegovega življenja."

Mike Leigh je britanski dramatik, scenarist in režiser. Njegova dela zaznamuje družbena kritičnost in nagnjenost k portretiranju vsakodnevnih težav slehernikov, zaradi česar ga pogosto primerjajo s še enim velikanom britanske kinematografije, Kenom Loachem. Za svoja dela je prejel že praktično vse največje filmske nagrade, od zlate palme do zlatega leva, večkrat pa je bil nominiran tudi za oskarja. Večino njegovih filmov smo lahko videli tudi v naših kinematografih.