Damjana Kolar

 |  Kultura

"To ni film o meni. To je film o vseh nas."

Od 18. marca dalje bo na rednem sporedu Kinodvora na ogled dokumentarni film ameriške režiserke Laure Poitras Citizenfour, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarec, ki govori o tem, kako je Edward Snowden razkril množično in nezakonito poseganje v zasebnost ameriške Agencije za nacionalno varnost.

Film ene najbolj drznih in prepričljivih kritičark ameriške politike "nacionalne varnosti" po 11. septembru, je realiziran in dojet kot politični triler. Pred nami je dinamično zrežirana zgodba o razkritju Edwarda Snowdna, zdaj že znamenitega žvižgača, ki je pred časom razkril sistematični in vsesplošni nadzor ameriške Agencije za nacionalno varnost ter njeno neustavno poseganje v vse pore človeške zasebnosti. Snowdnova zgodba je vsem znana, toda vredno je poudariti, da je žvižgač za svoj medijski kanal izbral prav Lauro Poitras. Ko ga je ta-sprva po kompleksno zakodirani elektronski pošti-vprašala, zakaj je izbral ravno njo, se je odgovor tedaj še neznanega "globokega grla," čigar šifra je bila Citizenfour, glasil "nisem te izbral jaz, izbrala si se sama." Pet mesecev kasneje je Laura Poitras skupaj z novinarjem Glennom Greenwaldom odpotovala v Hongkong na prvo od mnogih srečanj s človekom, ki je svetu kasneje postal znan kot Edward Snowden.

"V Hongkong sem šla kot režiserka dokumentarcev. Vedela sem, da gre za enkraten dogodek, zato sem ga hotela dokumentirati. Ko pa sem se vrnila v Berlin, sem začutila, da sem o njem dolžna poročati. Želela sem narediti dolgometražni film, ki bi na zgodbo pogledal iz različnih kotov in raziskal, kaj ta pove o novinarstvu in žvižgačih ter o vladi, ki se je spravila nadnje po 11. septembru. Ta širša vprašanja so me zanimala bolj kot to, da bom razkrila novico.  Skušali smo povedati nekaj, kar bo čez pet ali deset let še vedno aktualno. Gre za širšo človeško zgodbo. Film seveda govori o NSA, govori pa tudi o tem, kaj človeka žene, da se odloči vse postaviti na kocko," je povedala Laura Poitras.

Citizenfour je sklepni del trilogije, v kateri ameriška režiserka raziskuje učinke ameriške vojne proti terorizmu po 11. septembru. Prvi del, My Country, My Country, se je osredotočal na iraško vojno in bil leta 2007 nominiran za oskarja, drugi, The Oath (2010), o Guantánamu, pa je prejel nagrado za najboljšo fotografijo na festivalu v Sundanceu. Trenutno živi v Berlinu, kamor se je umaknila, ko jo je vzel pod drobnogled ameriški Oddelek za domovinsko varnost.