Dr. Bojan Godeša

3. 12. 2015

Družba  |  Druga svetovna vojna v Sloveniji

Slovensko nacionalno vprašanje

Na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu 29. novembra 1943 je bil na podlagi pravice do samoodločbe narodov sprejet odlok o federativni ureditvi prihodnje države. Šlo je za odločitev, ki je imela za Slovenijo daljnosežne posledice.

Partizanska straža pred vojvodskim stolom na Gosposvetskem polju

Partizanska straža pred vojvodskim stolom na Gosposvetskem polju
© Arhiv MNZS, fotograf Ivo Lipar

»V nobeni jugoslovanski deželi, pri nobenem jugoslovanskem narodu ni bilo tolikšne samozavesti, tolikšnega navdušenja nad ustvarjanjem svoje lastne države. Tega sem se zavedel šele med zasedanjem slovenskih odposlancev, ki se je začelo v Kočevju 1. oktobra 1943. Tako priprave kot sam zbor so naredile na nas dosti večji vtis kot katerokoli prejšnje srečanje. Namestitev, oskrbovanje, dekoracija dvorane – kot da bi ne tako rekoč še včeraj tam stanovali okupatorji in kakor da bi ne bili že na pohodu novi, še hujši okupatorji. Samo število udeležencev zbora – 562 iz vseh delov Slovenije – je dajalo zasedanju posebno zgodovinsko noto. Glavno vlogo pri tem sta igrala Kardelj in Kidrič. Oba sta dosegla svoj položaj zaradi zagnanosti v korist naše stvari in zaradi politične nadarjenosti: zaradi tega pa ju nihče ni koval v zvezde – za kult osebnosti tu ni bilo prostora. Navdušenje je veljalo Sloveniji – vladalo je soglasno navdušenje zaradi njene državne samostojnosti, ki so jo občutili kot zaključek narodnostnih in začetek socialnih dosežkov. Ko je Kardelj v svojem uvodnem referatu omenil, da so imeli tuji gospodarji Slovence za ’narod hlapcev’, je dvorana otrpnila od jeze, zato pa je naravnost eksplodirala v navdušenju, ko je govornik hvalil partizane in vzhičeno omenil svobodno Slovenijo.« Tako je s čustvi nabito vzdušje na zboru odposlancev slovenskega naroda doživel Milovan Đilas, ki je bil kot član delegacije osrednjega jugoslovanskega vodstva odporniškega gibanja tedaj v Sloveniji. Gre morda za najprepričljivejši opis vrhunca prizadevanj slovenskega odporniškega gibanja za uresničitev enega njegovih temeljnih ciljev, to je vzpostavitve nacionalne suverenosti na podlagi načela o pravici do narodne samoodločbe.

Kupite dostop do Mladina.si, ki stane enako kot izvod tiskane izdaje Mladine. Za 3,50 EUR dobite dostop do aktualne številke in celotnega arhiva za naslednjih sedem dni. Z dolgoročno naročnino prihranite do 25 odstotkov!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.