Lakota in pomanjkanje

Življenje je med vojno seveda teklo dalje. A se je bistveno spremenilo.

Za preskrbo so v Ljubljani po določilu italijanskih oblasti preorali tudi parke. Določeno je bilo, da lahko v parkih rastejo le kulturne rastline. Vojne njive na Kongresnem trgu, 2. maja 1942

Za preskrbo so v Ljubljani po določilu italijanskih oblasti preorali tudi parke. Določeno je bilo, da lahko v parkih rastejo le kulturne rastline. Vojne njive na Kongresnem trgu, 2. maja 1942
© Arhiv MNZS, fotograf Miran Pavlin

Omejitve pri preskrbi civilnega prebivalstva z živili ni prinesel šele začetek vojne. Nekatere države so že med pripravami nanjo začele omejevati distribucijo osnovnih živil, saj je bil še živ spomini na 1. svetovno vojno, ko so načrtovali kratkotrajno vojskovanje in niso računali na posledice pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Upori v zaledju so rodili tudi mit o nemški zmagi na fronti in porazu na notranji fronti. Državi, ki sta zasedli večino slovenskega ozemlja, Nemčija in Italija, sta že pred tem uvedli racionirano preskrbo oziroma možnost kupovanja zgolj osnovnih količin živil na točke. Nemčija je poznala racionirano oskrbo že dalj časa, Italija od leta 1940, vpeljali so jo tudi v državah, ki še niso bile vpletene v vojno. Za Slovence omejitve, ki so jih vpeljale okupacijske oblasti, niso bile nekaj povsem novega, saj je nadzor nad delitvijo hrane že v letu začetka vojne, letu 1939, vpeljala tudi Jugoslavija. V Dravski banovini je bil za vodenje evidence zalog, nabavo in distribucijo življenjsko pomembnih potrebščin odgovoren prehranjevalni zavod Prevod. Cene so začele rasti in že leta 1939 so bili sprejeti prvi zakonski akti o maksimiranju cen, omejevanju špekulacij in draginje. Cene na Slovenskem so tako že leto po začetku vojne, ko Jugoslavija še ni bila vključena vanjo, narasle za približno polovico. Maja 1940 sta bila uvedena dva brezmesna dneva, dva dneva v tednu, ko mesarji oziroma trgovci niso smeli prodajati mesa. Še pred koncem leta so začeli zniževati standard pri kruhu z zmanjševanjem odstotka pšenične moke in povečevanjem dovoljenega deleža koruzne moke. Prve mesece leta 1941 pa so že začeli izdajati prve živilske nakaznice, sprva za moko in testenine.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.