Damjana Kolar

 |  Kultura

Medvojni plakati iz zbirke Loškega muzeja

Slovenka svobodna si in prvič boš volila, 1944

Slovenka svobodna si in prvič boš volila, 1944
© Ive Šubic

V škofjeloški Galeriji Ivana Groharja bo od 30. marca do 5. maja na ogled razstava z naslovom Propaganda! Medvojni plakati (1941-1945). Na razstavi, ki jo je pripravila kustosinja Biljana Ristić, bodo prvič predstavili izbor plakatov iz časa druge svetovne vojne, ki so kot nosilci propagande odigrali pomembno vlogo ne le v obveščanju ljudi, temveč tudi v vizualno-likovnem razvoju medvojne umetnosti.

Prvi začetki oblikovanja in uporabe plakata segajo že v 16. stoletje. Razsežnost univerzalne rabe plakata se je prvič v celoti manifestirala v prvi in pozneje drugi svetovni vojni. Plakatu je v vojnih letih (1941-1945) pripadla pomembna vloga zaradi močnega sporočilnega elementa, grafičnega oblikovanja in enostavnega razmnoževanja. Namen propagande je bil prodreti globoko v človeško psiho ter na tak način hitro in efektivno vplivati na ravnanje ter mnenje množic.

Vsaka od vojskujočih se strani je pri svojem oblikovanju propagande razvijala svoje specifike. Partizanski tehniki in tiskarji so se morali nenehno spopadati s pomanjkanjem materiala, z ogroženostjo tehnik in tiskarn ter vojno nevarnostjo, zato je bil partizanski plakat tiskan v manjših formatih, na manj kakovostnem papirju v dveh do treh barvah. Prevzel je mobilizacijsko in agitacijsko vlogo ter pri tem je opozarjal na dejanja okupatorja, na kolaboracioniste, prevzemal vlogo dvigovanja morale borcev in aktivistov, opozarjal na težke higienske razmere ter pozival k zbiranju obleke, hrane, sanitetnega materiala itd.

Propagandni oddelki pri vojaških enotah so bili tako sestavljeni ne le iz političnih delavcev, ampak tudi publicistov in kulturnih delavcev, umetnikov, arhitektov, študentov, grafičnih delavcev ter nadarjenih samoukov.Vloga nacistične propagande in s tem plakatov je bila na eni strani ustrahovanje množic, na drugi stereotipiziranje in stigmatiziranje sovražnika (Židov in boljševikov) ter na tretji strani mitologizacija firerja, poveličevanja vojske, sistema, rasne čistosti in s tem arijskega človeka.

Totalitarnost nemškega nacizma je bila v vojnih razmerah jasno vidna prek razvejane nacistične propagande. Okupacijska politika je segala na zelo različna narodnostna in kulturna območja. Ob tem so snovalci propagande slednji dajali različne vsebinske poudarke ter znotraj nje razvijali različne taktične poteze. Domobranci so svojo vlogo videli predvsem v širjenju "splošne ideološke propagande proti širjenju komunizma in za interese slovenstva". Slovenski domobranski propagandisti niso bili zadovoljni z grobimi in "evropskimi" temami nemške propagande, zato so skušali v nacistični propagandi razvijati lastne umetniški in propagandni izraz.

V Galeriji na Gradu in Loškem muzeju v Škofji Loki je še do 1. junija na ogled pregledna razstava Vojni plakat (1941-1945), ki predstavlja dela zbirke Gornjesavskega muzeja Jesenice. Razstava, ki je zasnovana na izboru ohranjenih in dosegljivih plakatov z ideološko propagandno vsebino, po eni strani osvetljuje zgodovisnko ozadje nastanka posameznih zvrsti tega družbenega medija, po drugi strani pa razvoj, obseg, predvsem pa likovno raznovrstnost plakatov kot avtorsko oblikovanih izdelkov uporabne grafike na Gorenjskem med letoma 1941 in 1945.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.