Sanj o večni rasti življenjskega standarda je konec

Napredka bo kmalu konec, pravi profesor na univerzi Chicago Robert Gordon, ki bolje kot kdorkoli pozna podatke o bruto domačem proizvodu, produktivnosti, prihodku na prebivalca, nasploh podatke o dveh stoletjih industrializacije. Gordon je najbolj znani in priznani raziskovalec produktivnosti na svetu. Že 50 let raziskuje, kaj vpliva na učinkovitost in s tem na rast gospodarstva. Njegova beseda ima težo.

Zadnji dokaz za njegovo napoved, da bo napredka kmalu konec, je nov iPhone SE, ki je razočaral oboževalce Appla, saj tako rekoč ne ponuja nič novega. Če tudi tehnološkim velikanom zmanjka idej, obeti za prihodnost niso najboljši, piše Tina Kaiser v die Welt. Gordon je napisal knjigo Vzpon in padec ameriške rasti (The Rise and Fall of American Growth), njegova pesimistična napoved ima dva stavka. Tehnični napredek je dosegel svoj zenit. Časi krepke gospodarske rasti so za ZDA in druge vodilne industrijske države mimo.

Za mnoge recenzente je knjiga, ki ima 784 strani, novo pomembno delo, za nekatere je Gordon trmast starec, ki ne razume dometa sodobnih tehnologij. Grodon jim odgovarja: »Seveda se slabih novic ne razveselimo. Tega si nisem izmislil, na podlagi podatkov delam samo logične zaključke«. Natančno je zabeležil, kako je vsako od prelomnih odkritij od 19. stoletja (motor na notranje izgorevanje, električna luč, sanitarne naprave, letalo) izboljšalo življenje Američanov. Po njegovih izračunih je gospodarstvo med letoma 1891 in 2007 na prebivalca in na leto raslo v povprečju za 2 odstotka. Če bodo ZDA v prihodnje dosegle samo polovico te rasti, bodo lahko srečne.

Toda te rasti navadni državljani ne bodo občutili, ker bo izginila v prezadolženem proračunu države ali v žepih 1 odstotka najpremožnejših. Reči bi bilo mogoče tudi, da je bila visoka rast od začetka industrijske revolucije spodrsljaj zgodovine. Ta zdaj ne pada le v ZDA, ampak tudi v Evropi. Ljudje v industrijskih državah so se navadili, da bo vedno vse boljše, da se življenjski standard iz generacije v generacijo izboljšuje. Tega je zdaj konec, pravi Robert Gordon. Generacija, rojena ob prelomu tisočletja je prva, ki bo živela slabše kot njeni starši. Mladi Američani danes veliko dalj časa živijo pri starših, težje odplačujejo kredite, ki so jih najeli za študij, se pozneje poročijo, imajo manj otrok.

Profesor Gordon je prepričan, da »četrta industrijska revolucija«, ki jo razglaša tehnološka industrija, ni nič drugega kot privid. Socialna omrežja, aplikacije, roboti in računalniki z umetno inteligenco naše življenje ne izboljšujejo z enako mero kot velike iznajdbe iz preteklosti. Pogosto nam je samoumevno, kako se nam je vsakdan izboljšal v zadnjih 150 letih. Gordonova pisarna bi v preteklosti pozimi bila premrzla, da bi v njej lahko delal, poleti pa prevroča, ker še niso poznali klimatske naprave. Do nje bi se pripeljal s kočijo namesto s terencem. Skodelico, iz katere je pil kavo, bi mu verjetno pomila žena z vodo iz vodnjaka.

»Ste vedeli, da so ženske v 19. stoletju dva dni na teden porabile samo za pranje perila? Ali, da je gospodinja v Severni Karolini leta 1885 povprečno nesla 35 ton vode 148 milj (238 kilometrov) daleč,« sprašuje Robert Gordon. Emancipacija žensk po njegovih besedah brez sanitarnih naprav, pralnega stroja in hladilnika nikoli ne bi bila mogoča. Leta 1929 so v ameriških mestih začeli graditi kanalizacijo. Podaljšala se je življenjska doba, ljudje so živeli bolj zdravo, bolezni, kot je kolera, so izumrle. Pri teh iznajdbah ne ge le za udobje, spremenile so svet.

Na predavanjih Robert Gordon pokaže dve fotografiji – leseno kočijo in boeing 707. Lesena kočija predstavlja potovalno hitrost leta 1900, boeing 707 pa leta 1958. Potovalno hitrost smo v 60 letih povečali za 80-krat, od takrat pa ne več bistveno. V ta del profesorjeve analize nihče ne dvomi. Veliko vprašanje pa je, ali lahko s pogledom v preteklost napovemo prihodnost. Gordon verjame, da lahko. Računalnik, internet, pametni telefoni in storitve, kot je Facebook ali aplikacija Uber, ljudem olajšajo življenje. Verjame tudi, da je čas največjih iznajdb na področju računalništva že za nami. V prihodnosti se zmogljivost računalnikov ne bo več podvojila v enem do dveh letih.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je pred kratkim napisal, da je Robert Gordon mogoče prestar, da bi lahko razumel, kako so socialni mediji spremenili življenje ljudi. Gordon priznava, da ni navdušenec za tehniko. Ima prenosni računalnik, dve leti tudi pametni telefon, na katerem še vedno ne zna izključiti tona, pošilja veliko elektronske pošte, nima pa računa na Facebooku in Twitterju.

Do enakih zaključkov kot on sta prišla ekonomista Tyler Cowen in Chad Syverson. Gordon dobiva podporo tudi iz Silicijeve doline, Peter Thiel, eden najpomembnejših financerjev tehnoloških podjetij, je že leta 2011 napisal: »Želeli smo leteče avtomobile, dobili smo 140 znakov«. Sporočila prek Twitterja imajo največ 140 znakov.

Eden največjih Gordonovih kritikov je njegov dolgoletni prijatelj Erik Brynjolfsson z Massachusetts Institute of Technology (MIT). Brynjolfsson je prepričan, da je »druga doba strojev« še pred nami. Zanj je računalnik enako temeljna iznajdba kot elektrika. Pravi tudi, da se 30 let po iznajdbi elektrike produktivnost ni bistveno povečala, ker so tovarnarji parne stroje zamenjevali z električnimi. Šele po prilagoditvi delovnih procesov in delovanja strojev je prišlo veliko povečanje. Podobno napoveduje tudi za računalniško dobo. Tehnološka industrija je zdaj na začetku rasti. Povečuje se še počasi, čez nekaj let pa bo prebila vse meje. Eden najbolj priljubljenih Brynjolfssonovih primerov je samovozeči avtomobil, za katerega so znanstveniki še pred desetimi leti menili, da ni mogoč, zdaj pa imamo že prototip.

Robert Gordon kljub temu vztraja, da prehoda z samovozečemu avtu ni mogoče primerjati s prehodom s kočije na avtomobil. Brynjolfsson pa sanja o svetu, v katerem zaradi samovozečih avtomobilov ne bo več zastojev, nesreč, ne bo več tovornjakov in taksijev. Gordon mu odgovarja, da roboti, ki jih razvijajo v Silicijevi dolini, ne znajo najosnovnejših stvari, kot je zlaganje perila. Z izjemo avtomatskih blagajn v trgovinah in avtomatov za prijavo za let na letališčih dela na področju storitev še vedno opravljajo ljudje, čeprav so računalnik iznašli že leta 1942. Robert Gordon ne trdi, da v dobi računalništva ne gre pričakovati nobene inovacije več. Pravi pa, da je bila druga industrijska revolucija enkratni dogodek.