Tea Wutte

 |  Svet

Evrazija od Minska do Kuala Lumpurja

Ruski predsednik Vladimir Putin

Ruski predsednik Vladimir Putin
© WikiCommons

Sankcije, ki so jih evropske države in ZDA uvedli proti Rusiji, so očitno povzročili zgolj vse tesnejše povezovanje Rusije z drugimi partnerji po svetu. Na vrhunskem srečanju Rusije in držav skupine ASEAN v ruskem Sočiju so voditelji držav tako na primer postavili temelje za nov in precej velik prostotrgovinski prostor. Ne bo se sicer raztezal od Vladivostoka do Lizbone, kot so to še pred časom želeli v Rusiji, bi pa se zagotovo lahko raztezal vsaj od Minska do Kuala Lumpurja. Predsednik malezijske vlade Najib Razak je dejal za RT da je "zgodovinski" vrh v Sočiju pokazal, da so države jugovzhodne Azije skupaj z Rusijo pripravljene oblikovati prostocarinski sporazum med državami ASEAN ter Evrazijsko gospodarsko unijo (EAEU), ki poleg Rusije vključuje še Belorusijo, Kazahstan, Armenijo in Kirgizijo. To organizacijo nekateri analitiki že vidijo kot protiutež ameriškemu sporazumu o transatlantskem partnerstvu oziroma TTIP. 

Malezijski predsednik vlade je sankcije proti Rusiji istočasno označil kot "neučinkovite." "Najpomembnejši sklep sestanka je konsenz v okviru ASEAN-a, da moramo resno pristopiti k ustanavljanju prostocarinskega sporazuma z EAEU", je dejal malezijski premier in poudaril, da je kombiniran bruto družbeni proizvod držav članic ASEAN-a 3,5 trilijonov dolarjev ter da področje obsega države z 775 milijoni ljudi. Ob tem naj bi bila ekonomsko unija in prostocarinsko območje zasnovana tako, da bosta omogočila le prosto gibanje blaga in zmanjšanje carin znotraj območja in ne bo vplivala na "politična in suverena vprašanja," kot se je to zgodilo v EU, ki je iz ekonomske prerasla v ekonomsko-politično unijo. Obenem pa so voditelji držav poudarili tudi pomen večje varnosti in boja proti terorizmu v regiji ter pomen boljše povezanosti celotne regije.

Na vprašanje, kako gleda na učinkovitost sankcij kot ekonomskega orodja je Razak dejal, da dvomi v pravilnost takšnega pristopa, še posebej, kadar so ekonomski ukrepi nediskriminatorno uvedeni proti državi kot celoti, kot se je to zgodilo v primeru ameriških in evropskih sankcij zoper Rusijo. "Celo kadar bi želeli uvesti sankcije, morajo le-te "biti bolj natančno usmerjene." Če pa gre za odločanje med vojno ali sankcijami, je vsekakor bolje izbrati sankcije, kajti "vojni se je potrebno izogniti za vsako ceno". To pa seveda "ne pomeni, da so sankcije učinkovito sredstvo", kajti da bi bile "pravične, sankcije ne bi smele zares prizadeti ljudi, množice."

Malezijski predsednik vlade je poudaril tudi pomen Azijske infrastrukturne in investicijske banke , ki je bila ustanovljena leta 2015 s pomočjo Kitajske, z namenom "zmanjšanja razvojne vrzeli" v okviru regije in krepitve povezanosti Azije kot celote. Sporazum o ustanovitvi banke je podpisalo skupaj 57 držav članic, med njimi pa kljub temu, da so članice banke tudi številne evropske države - ni Slovenije. Rusija je pogodbo ratificirala že 25. januarja leta 2015. Bistvena razlika med AIIB in IMF-om bo v tem, da se bo AIIB veliko manj vpletala v notranje politične odločitve posojilojemalcev ter da se bo izogibala zahtevam po strogih varčevalnih ukrepih, ki so se pokazali kot neuspešni že v času azijske finančne krize med leti 2007 in 2008. "AIIB bo precej drugačna od IMF, kajti slednji vsiljuje precej omejevalne ukrepe, takšno pogojevanje pa ni sprejemljivo za Malezijo," je dejal Razak ter dodal, da banka ne bo "vstopala na področje fiskalne in makro ali kakšne druge monetarne politike vsake posamične države." Upravni odbor banke se bo sestal junija naslednje leto in bo tudi podrobneje opredelil koncept, v katerem bo združenje ASEA opredeljeno kot "skupnost."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.