26. 5. 2016 | Kultura
90. obletnica smrti Srečka Kosovela, pesnika Krasa in revolucije
»Ker je ta kultura izgubila stik z življenjem, je izgubila tudi svojo življenjsko silo in upor, ki ga zmore le borec.« – Srečko Kosovel
Jutri bo minilo 90 let od smrti slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Taje v svojem delu prepletal prvine impresionizma in ekspresionizma, nato pa se je seznanjal z zenitizmom, francoskim nadrealizmom in italijanskim futurizmom. Ob obletnici njegove smrti so pripravili več dogodkov v Sežani, Trstu, Tomaju in Mariboru.
Kosovel je kljub rani smrti pri 22 letih postal legenda slovenske literarne avantgarde. Njegovi Konsi sodijo v sam vrh literarnega konstruktivizma. V njegovi zapuščini je shranjenih več kot 1000 pesmi, veliko pesmi v prozi, črtic, esejev, predavanj, manifestov, pisem in dnevniških zapiskov. Njegove pesmi in misli še vedno odzvanjajo in navdihujejo nove generacije.
Pesnik se je leta 1904 rodil v Sežani, kjer bo v petek potekala tudi glavnina dogodkov ob 90-letnici njegove smrti. V središču mesta bo pestro od 10. do 13. ure. Program bodo sooblikovali Kosovelova spominska soba in Simon Kastelic, Šolski center Srečka Kosovela, OŠ Srečka Kosovela in Kosovelova knjižnica Sežana.
Zvečer ob 19. uri bodo v Kosovelovi spominski sobi odprli razstavo Kosovelovih pisem prijateljici in sošolki na realki v Ljubljani Nadi Obereigner - Povedal sem ti mnogo, vsega ne. Razstava bo na ogled do 8. julija. Sledilo bo predavanje Janeza Vrečka, naslovljeno Kosovelova velika nada. Na parkirišču pred OŠ Srečka Kosovela pa bo potekal likovno-literarni večer Ko(n)s nas matra.
Nekateri dogodki v sklopu 90. obletnice Kosovelove smrti so se odvili že včeraj. V Tržaškem knjižnem središču v Trstu so predstavili knjigo Srečko Kosovel: Odprto: izbrane pesmi in misli, ki jih je izbrala in uredila Mateja Kralj, delo pa je oblikoval Simon Kastelic.
V Mariboru so včeraj obeležili Kosovelov dan pod motom "Jaz sem sila, ki jo je razklala ostrina." Med drugim so pripravili branje Kosovelove poezije za otroke iz zbirke Medvedki sladkosnedki, osrednji dogodek pa je bil pesniški večer, na katerem so mariborski literati in umetniki prebirali Kosovelovo poezijo. Branju je sledil performans Primoža Oberžana - Federmeistra z naslovom Mehanikom in električarjem.
Obeleževanje Kosovelove smrti bo zaokroženo 8. junija, ko bodo na Kosovelovi domačiji v Tomaju predstavili zbornik literarnega društva Zlati čoln Sežana, naslovljen Iz Zlatega čolna 3.
Kosovelova družina se je kmalu po pesnikovem rojstvu preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani, po maturi leta 1922 pa se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Pesnik je v svojem delu prepletal ali sočasno uveljavljal prvine impresionizma in ekspresionizma. Značilni temi njegovega poznejšega ustvarjanja sta tudi smrt in ljubezen. Po impresionizmu je v ekspresionističnem pesnjenju uveljavljal modernistični moralni, duhovni in socialni aktivizem.
Radikalno avantgardne poezije avtorja, ki pred smrtjo ni objavil veliko svojih del, niso izdali niti v posmrtnih zbirkah v letih 1927 in 1931, zato najpomembnejši del njegovega ustvarjanja ni bil širše poznan vse do leta 1967, ko so izšli Integrali.
Mladini članek Srečko Kosovel – pesnik Krasa in revolucije, ki ga je napisal Marjan Horvat, si lahko preberete na tej povezvi. Avtor se v njem sprašuje, ali je bil Kosovel revolucionar ter opozarja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Kosovel je bil predvsem najprej pesnik.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.