MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

28. 5. 2016  |  Svet

Avstriji se za zdaj ni zgodilo najhujše

Alexander Van der Bellen

Alexander Van der Bellen
© WikiCommons

Volivci, ki so podprli levičarskega neodvisnega kandidata Alexandra Van der Bellna, so za las preprečili, da bi Avstrija postala prva članica EU, kjer bi predsednik države postal skrajni desničar. »Celotni Evropi je padel kamen s srca,« je po poročanju Die Welt potem, ko je izvedel, da je zmagal Van der Bellen, dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Toda svobodnjaška stranka ima še vedno največ možnosti, da zmaga na parlamentarnih volitvah čez dve leti.

Aktivisti svobodnjaške stranke, s katerimi se je po volitvah na zabavi v parku Prater na Dunaju pogovarjal komentator Gauardiana Jeremy Cliffe, pravijo, da je Hofer »predsednik naših src«, kar pomeni, da poraz težko priznajo, če ga sploh. Na Facebook strani predsednika FPÖ Heinza-Christiana Stracheja so se po poročanju časopisa Der Standard pojavili pozivi k napadom na dom novega predsednika Van der Bellna.

Današnja Avstrija je vizija politične prihodnosti Evrope, kjer kulturne razlike med naprednimi mesti in konservativnim podeželjem deli stara os med desnico in levico. Res je, da je uspeh avstrijskih svobodnjakov del trenda v Evropi. V Avstriji, na Poljskem, v Nemčiji, Skandinaviji in drugih državah se volivci, ki jim večkulturnost ni všeč, zaradi begunske krize in terorističnih napadov islamskih skrajnežev v Parizu in Bruslju obračajo k skrajni desnici, piše Jeremy Cliffe.

Toda, da je Norbertu Hoferju le za las zmanjkalo, da bi postal predsednik države, je tudi odraz politike socialnih demokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP), ki sta desetletja vladali v Avstriji. Proporcialni sistem, po katerem sta zagotavljali delovna mesta svojim podpornikom tako rekoč ne glede na usposobljenost, je klientelizem najslabše vrste. Pod njuno sedanjo vlado v Avstriji narašča število brezposelnih medtem ko v mnogih evropskih državah pada. Suhoparni in nekarizmatični predstavniki obeh vladajočih strank imajo težave tekmovati z dinamičnim vodjem svobodnjakov Heinzem-Christianom Strachejem, katerega lutka je Hofer in ki na postalu YouTube objavlja privlačne posnetke rapa.

Namen svobodnjakov je bil, da bi Hofer postal predsednik države in ta položaj izkoristiti za sklic izrednih volitev v času, ko bi Stracheju to najbolj ustrezalo. SPÖ in ÖVP nista samo vzpostavili pogojev, kjer sta Hofer in Strache lahko zacvetela, ampak sta svobodnjakom prilagodili tudi svojo politiko, ko jim je podpora v javnomnenjskih anketah začela naraščati. Najprej je njuna vlada podpirala beguncem prijazno politiko nemške kanclerke Angele Merkel, zdaj pa vztraja pri ostrem nadzoru meje med Avstrijo in Italijo na prelazu Brenner.

Čeprav so stranko FPÖ ustanovili nekdanji častniki SS in je desetletja vzdrževala stike s skrajnimi desničarskimi študentskimi bratovščinami, ki imajo tesne stike z neonacisti in podporniki velike Nemčije, jo je avstrijska elita prenašala. Na regionalni ravni sta ÖVP in SPÖ s FPÖ oblikovali vladne koalicije, leta 2000 je postala celo članica vlade na nacionalni ravni pod vodstvom ljudske stranke.

Uspeh na predsedniških volitvah je za FPÖ tako lahko odskočna deska, ki jo potrebuje za to, da bo po prihodnjih parlamentarnih volitvah dobila kanclerja. Zemljevid, ki prikazuje, kakšno podporo je Norbert Hofer dobil v drugem krogu predsedniških volitev po volilnih enotah, ki ga je na spletni strani objavil Spiegel, dokazuje, da je to zelo verjetno.

Odhajajoči avstrijski predsednik Heinz Fischer je v izjavi navedel, da bo najpomembnejša naloga njegovega naslednika »zasuti jame ali bolje rečeno velikanska nesoglasja«.

Za stranki vladajoče koalicije mora biti rezultat predsedniških volitev alarm in budilka, četudi sta jo odnesli samo z modrim očesom, v Neue Züricher Zeitung piše Ivo Mijnssen. Kdor ponavlja vedno isti program, mu grozi, da ne prespi le rezultata volitev, ampak tudi sporočilo volivcev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.