MLADINA Trgovina

Brexit: Katastrofa ali olajšanje za britansko gospodarstvo?

© Wikimedia commons

Izstop Velike Britanije iz EU bi zmanjšal britanski BDP ter odnesel delovna mesta, svarijo nasprotniki brexita. Da bi ta poteza prinesla prihranke za državni proračun in ustavila migracije, zaradi česar bi Britanci lažje našli delo, pa menijo zagovorniki. Kako močno bi brexit zamajal britansko, evropsko in svetovno gospodarstvo, ostaja vprašanje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjuje, da bi bil britanski bruto domači proizvod (BDP) v primeru brexita do leta 2030 pet odstotkov nižji kot v primeru, če Britanci ostanejo v EU. »Sklep je jasen: za britansko gospodarstvo in za družine bi bil izstop iz EU najbolj nenavadna rana, ki si jo lahko zadamo sami,« je v prispevku za časnik Times zapisal britanski finančni minister George Osborne. »Manj bi bilo trgovine, manj investicij in manj posla ... Če zapustimo EU, bo Velika Britanija na dolgi rok revnejša.«

Sindikalna konfederacija TUC je izpostavila, da bi brexit po žepu udaril predvsem navadne ljudi – do leta 2030 bi bila njihova povprečna tedenska plača za 48 evrov nižja. Izstop iz EU pa bi po oceni finančnega ministrstva občutili tudi upokojenci, saj bi se okrepila inflacija, to pa bi izničilo dvige državnih pokojnin in bi njihove prejemnike v povprečju stalo 175 evrov letno.

Zmanjšanje BDP-ja v primeru brexita je napovedala tudi študija Mednarodnega denarnega sklada (IMF). BDP bi bil po izstopu iz EU glede na različne predpostavke od 1,5 odstotka do 9,5 odstotka nižji, kot če bi Britanci vztrajali v EU. Britansko finančno ministrstvo je izračunalo posledice glede na tri možne scenarije in ugotovilo, da bi škoda brexita vsako leto znašala od 3345 do 6690 evrov na gospodinjstvo.

Zagovorniki izstopa iz EU imajo medtem svoje številke, ki kažejo na gospodarske koristi Velike Britanije. Tabor, ki ga vodi nekdanji londonski župan Boris Johnson, trdi, da naj bi prihranki znašali 447 milijonov evrov tedensko. Gre za znesek, ki ga Velika Britanija prispeva v evropski proračun in bi ga lahko po njihovem prepričanju namesto tega namenili za šole in bolnišnice. Prav tako zagovorniki brexita trdijo, da 100 najbolj neugodnih evropskih regulacij državo stane 766 milijonov evrov tedensko.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da številka 447 milijonov ne vključuje znamenitih popravkov britanskih vplačil v evropski proračun, ki jih je leta 1984 izpogajala železna lady Margaret Thatcher. Ti popravki skupni znesek znižajo za okoli 108 milijonov evrov. Lani je tako Velika Britanija v evropski proračun prispevala okoli 22,7 milijarde evrov oziroma po popravkih 16,5 milijarde evrov. V zameno je prejela za okoli 7,6 milijarde evrov sredstev povrnjenih, predvsem v obliki podpore za kmetijstvo in znanstvene raziskave.

Zagovorniki brexita so prepričani, da bi vlada denar, ki se sedaj steka v evropski proračun, lahko porabila pametneje. Menijo tudi, da bi si lahko po izstopu Velika Britanija izborila boljše trgovinske dogovore z evropskimi in drugimi državami, zato za gospodarstvo izstop ne bi bil škodljiv, ampak dober. Prednosti brexita naj bi se pokazale tudi na trgu dela, saj bi z zaustavitvijo migracij Otočani lažje prišli do služb. Lani je v Veliko Britanijo prišlo 333 tisoč ljudi več, kot jih je državo zapustilo. »Sistem je povsem izven nadzora,« je ob objavi uradnih številk konec maja dejal Johnson. Izstop naj bi ob tem okrepil pravice delavcev, kakovost zraka ter boj proti podnebnim spremembam.

Za obstanek v EU so se zavzela številna britanska gospodarska združenja ter menedžerji. Skupina Konfederacije britanske industrije CBI je marca posvarila, da bi v primeru brexita britansko gospodarstvo do leta 2020 izgubilo 100 milijard funtov, ogroženih pa bi bilo skoraj milijon delovnih mest.

Podobno so vodilni menedžerji nekaterih največjih evropskih podjetij, med drugim Shella, BP, Heinekena in BMW, prejšnji teden posvarili, da bo Evropa v primeru izstopa Velike Britanije iz EU šibkejša. Združena Evropa koristi investicijam in ustvarjanju delovnih mest, je zapisalo 51 menedžerjev, združenih v Evropski okrogli mizi industrijskih podjetij.

Glede brexita pa so razdeljeni člani britanske gospodarske zbornice (BCC), ki je zato zavzela nevtralno držo do referenduma. S tem pa se ni strinjal njen predsednik John Longworth, ki je ocenil, da bi lahko bili obeti za Veliko Britanijo zunaj EU ugodnejši. Zaradi tega je v začetku marca odstopil z mesta predsednika.

Da je kampanja o brexitu polna laži, polresnic in spodkopavanja zaupanja, je pred kratkim na Mladini pisala Darja Kocbek. Igor Mekina pa je pisal o razkolu med konservativci zaradi vprašanj v povezavi z brexitom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.