Kinodvorišče odpira žurerska komedija Ta nora 80a

V atriju Slovenskih železnic v Ljubljani bo od 8. junija do 4. julija tudi letos obratoval letni kino Kinodvora - Kinodvorišče, ki bo ponudil pet premier (Odprto morje, Chevalier, Janis Joplin: Otožno dekle, Ryuzo in sedem veličastnih) in večer slovenskega kratkega filma. Sedmo edicijo bodo odprli z žurersko komedijo z malo baseballa in veliko piva Ta nora 80a v režiji Richarda Linklaterja. Gre za "duhovno nadaljevanje" njegove komedije o odraščanju Zadeti in zmedeni, ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednješolsko negotovost za bežen, a slasten občutek nepremagljivosti, ki zaznamuje zgodnja študijska leta.

Film se odvija v univerzitetnem kampusu v Teksasu v zgodnjih osemdesetih letih, kjer spremljamo člane fakultetnega baseball moštva, glavne frajerje na faksu, kako krmarijo med svobodo in odgovornostmi, ki jih prinaša porajajoča se odraslost. Zgoščena filozofska razpredanja obdajajo najbolj ohlapne zgodbe; sproščena vsakdanjost se meša z eksistencializmom. Čeprav se o filmu že dolgo govori kot o "duhovnem nadaljevanju" srednješolske klasike Zadeti in zmedeni (1993), umeščene v sedemdeseta leta, vsebuje komedija o univerzitetni baseball ekipi Ta nora 80a, ki se odvija le nekaj let kasneje, najboljše sestavine Linklaterjevega opusa: brezskrben odnos do življenja, pospremljen z bolj pretkanimi spoznanji o njegovih globljih skrivnostih. Film neizmernega šarma in pritajene modrosti uteleša Linklaterjev edinstveni talent, da človeškemu vedenju podeli vso težo s pomočjo lahkotnosti.

Richard Linklater je igralsko zasedbo za dva tedna osamil na svojem zemljišču zunaj Austina in jim v primerno navdihujočem okolju vsak večer predvajal filmske klasike o fakultetnih bratovščinah, kot sta Animal House (1978)  in Breaking Away (1979), predvsem pa filme o baseballu. "Skušal sem jih umestiti v časovno obdobje filma. Spomnim se, da sem jim predvajal dokumentarec o Docku Ellisu, metalcu kluba Pittsburgh Pirates. Tistemu, ki mu je uspelo doseči no-hitter na LSD-ju. Gre za sijajen prikaz baseballa v sedemdesetih letih. Takšen je bil takrat videti baseball, sem jim rekel, tak je bil duh časa."

Po besedah režiserja je ta film njegov najboljši približek nadaljevanja filma Zadeti in zmedeni. In ker gre hkrati za nekakšno nadaljevanje Fantovskih let, se sprašujem, ali lahko en film predstavlja dve stvari hkrati, ali je lahko nadaljevanje dveh različnih filmov? Zame je postal predvsem avtobiografska pripoved o tistem trenutku, ko odideš na faks. Med snemanjem zadnjega prizora Fantovskih let sem igralcem razlagal, da imam zamisel za film, ki se začne natanko v trenutku, ko protagonisti odidejo študirat, in takrat sem upal, da bom lahko film tudi posnel. Zanimivo je, da brez Fantovskih let tega filma najbrž ne bi bilo. Med njima obstaja vez, ki je skoraj tako močna kot povezava s filmom Zadeti in zmedeni. Porajati sta se začela v istem času. Ta nora 80a sem imel v mislih od začetka novega tisočletja; v istem obdobju, ko sem snemal Fantovska leta, sem tudi pisal in predeloval ta film. Hecno je, da si na koncu natanko sledita, kot bi bil drugi nadaljevanje prvega. 

Richard Linklater velja za enega glavnih predstavnikov ameriškega neodvisnega filma, ki je svoj preporod doživljal v zgodnjih devetdesetih. Ko je leta 2002 začel s produkcijo filma Fantovska leta, je bil že uveljavljen avtor filmov, kakršni so Zabušant (1991), Zadeti in zmedeni (1993), Pred zoro (1995) in Predmestje (1996). V naslednjih dvanajstih letih so med drugim sledili  še komedija Šola rocka (2003), drugi del trilogije Pred sončnim zahodom (2004) in črna komedija Bernie (2011).

Qi6XCs3hHv0