Darja Kocbek

 |  Svet

O spornem trgovinskem sporazumu bo morala odločati tudi Slovenija

CETA

CETA
© WikiCommons

Evropska komisija je spremenila svoje stališče in zdaj predlaga, naj sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado (CETA) ratificirajo tudi parlamenti držav članic, ne samo evropski parlament. Iz nevladne organizacije Umanotera sporočajo, da bosta morala vlada in državni zbor v kratkem sprejeti odločitev, ali bo Slovenija podprla v javnosti nepriljubljeni in nedemokratični sporazum. Evropska komisija pričakuje, da bo svet EU že konec septembra razpravljal o sporazumu CETA in ga uradno potrdil v oktobru. Vladi in državnemu zboru tako po počitnicah ostaja na voljo le dva tedna, da preučita več kot 1500 strani sporazuma in o njem opravita temeljito razpravo ter sprejmeta tehtno odločitev.

»Smiselnost odločitve evropske komisije je vprašljiva tudi zaradi predvidene začasne rabe sporazuma, saj bi naš parlament glasoval o ratifikaciji sporazuma, katerega določbe bi že bile veljavne in zavezujoče za Slovenijo,« opozarjajo v Umanoteri. Vendar odločitev vlade in državnega zbora morda ne bo tako zahtevna, razlaga Andrej Gnezda iz Umanotere. Vsebuje namreč sistem reševanja sporov (ICS), ki več kot 40.000 ameriškim korporacijam podeljuje pravico, da lahko našo vlado zaradi njenih odločitev tožijo na posebnih arbitražnih razsodiščih. »Vključitev tega sistema v sporazum CETA je v nasprotju s sklepi in stališči, ki sta jih v preteklosti sprejela vlada in pristojni odbori v državnem zboru. Zato pričakujemo, da bosta tako vlada kot državni zbor konsistentna v svojih stališčih in sporazum CETA zavrnila,«navaja Gnezda.

Po njegovih besedah je sporazum CETA trojanski konj za sporazum med EU in ZDA (TTIP). Če bo sprejet, sporazum TTIP dejansko ne bo več potreben, ker sta ameriško in kanadsko gospodarstvo tako tesno povezana, da bodo ameriške korporacije prek sporazuma CETA lahko dosegle vse, kar želijo.

Upor proti sporazumu CETA in tudi sporazumu TTIP se krepi tudi v Nemčiji. Stranki zelenih in levice sta napovedali, da ju v parlamentu ne bosta podprli. »CETA je slab sporazum. Takšnega sporazuma ne bi smeli uveljaviti ne začasno ne dokončno,« po poročanju die Zeit pravi poslanec zelenih in nekdanji minister za okolje Jürgen Trittin. Zeleni so v Nemčiji v vladi v desetih od šestnajstih zveznih deželah, zato bodo sporazum CETA lahko blokirali prek predstavnikov deželnih parlamentov v zveznem parlamentu.

Da je odločanje nacionalnih parlamentov o ratifikaciji sporazuma CETA zanj lahko smrtni udarec, navaja tudi Deutsche Welle. Visoke ovire za njegovo potrditev je namreč postavil tudi nemški gospodarski minister in podkancler socialni demokrat Sigmar Gabriel.

Da bo zdaj sporazum CETA veliko težje potrjen, kot je bilo predvideno, prav tako navaja bruseljski bilten Politico. Predstavniki evropske komisije pravijo, da je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker na zasedanju kolegija komisarjev v torek v zadnji minuti predlagal, naj o sporazuma CETA odločajo tudi nacionalni parlamenti. Še prejšnji teden je namreč voditeljem držav članic za zaprtimi vrati na vrhu EU napovedal, da bo komisija predlagala samo ratifikacijo v evropskem parlamentu. Temu so po odločitvi Britancev za izstop iz EU najbolj odločno nasprotovali Nemci in Francozi. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande namreč ne želita, da bi sporazum CETA bil ena od predvolilnih tem, saj imata oba leta 2017 volitve. Ker se poslancem pred volitvami ni treba osebno zagovarjati zaradi odločitev, ki jih sprejmejo v parlamentu, je odločanje o takšnih kočljivih temah, kot je CETA, pred volitvami lažje prepustiti nacionalnemu parlamentu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.