Je tvit avtorsko delo?

Ko bo nekdo čez 50 let preučeval teroristični napad ali državni udar, mu pri tem tiskovine ne bodo dovolj. Brez preučevanja spletnih vsebin ne bo imel občutka, kaj se je zares dogajalo. V Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk) že od aprila 2013 arhivirajo izbrane tvite, da bo raziskovanje spleta v prihodnosti v čim večjem obsegu na voljo javnosti. Kako pa študenti v raziskovalni nalogi citirajo tvit drugega uporabnika omrežja? Je diplomska naloga plagiat, če zapis z družabnega omrežja prepišeš in ga ne citiraš?

Začelo se je v washingtonski Kongresni knjižnici (Library of Congress), ki ji je podjetje Twitter spomladi 2012 darovalo svoj celoten arhiv od leta 2006 do leta 2010. Kongresna knjižnica ima dogovor s Twitterjem za hranjenje njihovega arhiva, a so se v praksi v začetku soočali z različnimi pravnimi in etičnimi dilemami glede zasebnosti, omejitve dostopa in cenzure. V Nuku je nekoliko drugače, ker v Sloveniji avtorstvo avtorju pripada že s tem, da ustvari delo, poleg tega Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub) nalaga, da Nuk dobi za trajno in večno hranjenje vsako publikacijo, izdano v Sloveniji. Zadnji zakon, obnovljen in sprejet 2006, vsebuje tudi arhiviranje spletnih publikacij, kamor sodijo spletna mesta s tviti vred.

Arhiv tvitov v Nuku predstavlja zgolj vzorec izbranih Twitter profilov. Približno 20 jih je že javno dostopnih, 50 jih dodajajo to poletje. Tviti so tematsko zajeti pod sklopi, kot so  'Sochi 2014', 'Olimpijske igre Rio 2016', večina pa jih je pod imeni političnih, športnih ali kulturnih akterjev, medijev ali političnih strank, kot so na primer Val 202, Spletni Dnevnik, Tina Maze, Gregor Virant, Pižama, Pozitivna Slovenija. Pa so recimo Jakov Fak, Socialni demokrati in Edward Snowden seznanjeni, da njihove zapise na Twitterju arhivirajo v Nuku? Po ZOIPub ter dopolnili v Pravilniku o vrstah in izboru elektronskih publikacij dogovor z avtorji ni potreben. Janko Klasinc iz službe za digitalno knjižnico v Nuk pojasni: ''To je izjema od pravic avtorja. Arhiv je javen in prosto dostopen. Če nekdo želi nekaj že zajetega umakniti, se lahko to stori naknadno, a še nismo imeli nobene zahteve po tem. Res pa je, da ta arhiv pozna relativno malo ljudi.'' Po ZOIPub je avtor dolžan vsebino, ki jo je ustvaril, predati knjižnici. Če noče javne objave, je vsebina dostopna le na določenih računalnikih v Nuku.

Tvite zajema robot, ki se ne more ne prijaviti ne registrirati, kot to lahko storimo uporabniki spleta. Do privatnih profilov in tvitov tako ne more dostopati, zajame lahko torej le javne profile. ''Tudi za vsebino, ki jo arhiviramo, ne odgovarjamo. Sovražni govor, narečje, sleng, žargon – vse zajamemo dobesedno, kot obstaja v trenutku zajema,'' delo opisuje Klasinc.

Facebook, Instagram, predvsem pa Twitter postajajo vedno bolj komentatorske platforme. Tudi v študentski esej ali seminarsko nalogo lahko paše domiseln zapis ali ideja v 140 znakih. Kako v tem primeru navedeš vir, je vprašanje, na katero profesorji ne dajo enotnega odgovora. Rešitve iščejo sproti, a vsak najde drugačno. Nobena fakulteta nima izrecnih pravil za citiranje zapisov z družabnih omrežij. Pravila citiranja za spletne objave veljajo tudi za Twitter, pravi Janko Klasinc: ''Twitter ni tako zelo drugačen. Spletna lokacija, datum objave, datum citiranja … Če avtor naknadno omeji dostop in bi vsebino prevzeli iz arhiva v Nuk, bi kot primarni vir navedli spletni arhiv Nuka. Če pa je avtor zapisa, ki ga citiraš, Pižama, napišeš psevdonim, je pa dobro, da psevdonim razrešiš, če le poznaš pravo ime in priimek. Tudi nekatere knjige so napisane pod psevdonimi, s tem ni nič narobe. Tako se ga lahko najde po psevdonimu in po pravem imenu. Če pravega imena ne poznaš, pač napišeš psevdonim in pripis, da gre za psevdonim. Če citiraš medij, stranko ali kaj tretjega, prav tako zapišeš naziv profila.''

Pravica do priznanja avtorstva je neodtujljiva 

Še nedolgo nazaj ni bilo dvoma, da večina zapisov na družabnih omrežjih ni individualnih intelektualnih stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, kar bi jih upravičilo kot avtorska dela. Tviti pa postajajo vedno bolj domiselni, govorimo o razpravah v tvitosferi, o tviteraših, celo o komentatorjih na družabnih omrežjih. Izziv je neko misel zapisati izvirno v 140 znakih, in to lahko zahteva celo več individualnega intelektualnega dela kot to misel razdelati v spisu enega odstavka.

A sama ideja za razliko od razdelane ideje ni avtorsko zaščitena. Da je mejo težko določiti in je vprašanje, ali posamezni tvit oz. objava na Facebooku vsebuje dovolj elementov, da ga štejemo za avtorsko delo, se s Klasincem strinja pravnica in redna uporabnica Twitterja, dr. Nataša Pirc Musar: ''Odvisno je od konkretnih okoliščin posamičnega primera. Predpostavka, da tvit vsebuje vse elemente avtorskega dela (individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženosti), seveda v praksi ne drži nujno.''

Avtorska pravica v večjem delu Evrope nastane s samo stvaritvijo avtorskega dela, torej v primeru družabnih omrežij še pred objavo na tujem ali lastnem profilu, razlaga odvetnica. Razlikujemo med moralnimi in materialnimi avtorskimi pravicami oz. upravičenji. Moralne avtorske pravice so vezane na avtorjevo osebnost in praviloma niso prenosljive, medtem ko je materialne avtorske pravice pod določenimi pogoji mogoče prodati ali podariti za določen ali nedoločen čas. ''Tviti in Facebook objave so avtorskopravno že zaščiteni, pri čemer se moralne pravice nanašajo predvsem na pravico do priznanja avtorstva. Tako je opustitev navedbe avtorja ne le nelegitimna, temveč v Sloveniji pomeni kršitev moralnih avtorskih pravic avtorja,'' opozarja Nataša Pirc Musar in dodaja, da ne v Sloveniji ne drugje po svetu ni posebne regulacije varstva avtorskih del na družabnih omrežjih, ''vsekakor pa povsod po svetu zanje veljajo splošna pravila avtorskopravnega varstva.''

*Ameriški tviti bodo arhivirani, 2013