Sedem resnic, ki vodijo do visokih političnih položajev, in zakaj bo Trump predsednik

Boris Johnson in Donald Trump si nista samo fizično zelo podobna, oba sta prišla do sedanjih položajev zunanjega ministra Velike Britanije in kandidata za vodjo svobodnega sveta prek vrste čudnih stvari in ob veliko posmeha. V Guardianu so pogledali, kako sta prišla do današnjih položajev.

Ker je denar pomemben, sta oba svojo zgodbo zgradila na uspehu. Trump je poseben kapitan industrije, guru veličine in avtor knjig med katerimi so The Art of the Deal (Kako se pogajamo), How to Get Rich (Kako obogateti) in Surviving at the Top (Preživeti na vrhu). Johnson se poskuša predstavljati kot sodobni Churchill. V biografiji The Churchill Factor prikazuje svoje ekscentričnosti in churchilljanske kreposti.

Kdor želi stopiti v njune čevlje, mora v skladu z miti, ki sta jih ustvarila o sebi, imeti edinstveno poslovno žilico ali biti reinkarniran Chucrhill. Na srečo to ni res. Drugih sedem resnic je po prepričanju Guardiana tistih, s katerimi sta dokazala, da je mogoče priti na visok politični položaj.

Prva je, da je treba neomejeno verjeti vase. Za Donalda Trumpa pogosto pravijo, da je narcis, kot da bi to bila žalitev. Kakor koli, raziskave kažejo, da narcise vidimo kot bolj zaupljive, inteligentne in atraktivne od drugih ljudi. To pomeni, da je treba trdo delati na krepitvi samozavesti in oblikovanju osebne znamke. Johnson je že od otroštva želel biti »svetovni kralj«. To, da takšnega položaja ni, ga ni ustavilo, da ne bi delal za to.

Ne se bati pripovedovati rasističnih šal, je druga resnica. Splošno pravilo je, da je diplomacija dobra lastnost za osebo, ki želi opravljati delo zunanjega ministra Velike Britanije. Johnson je ne glede na to zbijal šale o temnopoltih ljudeh in dobil nagrado 1000 funtov za prostaško pesem o spolnih odnosih turškega predsednika s kozo. Trump je žalitve prav tako spremenil v umetnost.

Tretja resnica je, da je treba pokazati navdušenje za kreativno računovodstvo. Plačevanje davkov je znak šibkosti in nevednosti. Po informacijah iz leta 1981, ko je zadnjič objavil, koliko davka od prihodkov je plačal, Trump tega davka ni plačal niti dolarja. To je bilo seveda povsem legalno, izkoristil je določbo, ki mu je dovolila prikazati negativne prihodke. Johnson, kot kaže, obožuje Churchillovo veliko iznajdljivost pri izogibanju plačila davkov.

Nikoli ne privoli v kompromis, pravi četrta resnica. Za Borisa Johnsona je kompromis znak šibkosti in pokvari imidž. Primi za orožje, četudi imaš občutek, da nimaš prav. Peta resnica pravi, da talent imitira, genij krade. Glavna novica konvencije republikanske stranke je bil govor Melanie Trump, za katerega se je izkazalo, da je bil plagiat govora Michelle Obama. Trump sam je že prej dokazal, da ni treba izumljati novega kolesa, če lahko prilagodiš starega.

Uporabi priseljevanje, je šesta resnica. Priseljevanje je trd oreh. Obesiti se na predsodke, je dobra politična strategija, a včasih je potrebno ceneno delo. »Potrebujemo priseljence. Kdo bo sesal naše dnevne sobe in čistil za nami,« je dejala Ivana, nekdanja žena Donalda Trumpa. Trumpovega stolpa ne bi bilo brez poceni gradbenikov iz Mehike in Poljske. Boris Johnson je z ustvarjanjem protipriseljenskega razpoloženja pomagal spraviti Veliko Britanijo iz EU le nekaj let potem, ko je dejal, da je kot »potomec priseljencev edini politik, ki ga pozna in je res pripravljen vstati in povedati, da podpira priseljevanje«. Žal je hipokrizija zato včasih najboljša politika.

Spoznanje, da ljudje ne sprejemajo resnice, je sedma resnica. »Igram na fantazije ljudi,« je Trump napisal v knjigi The Art of the Deal. »To imenujem pretiravanje z resnico. Je nedolžna oblika pretiravanja in zelo učinkovita oblika promocije«. Resnica je nejasna stvar, delo v nastajanju. Ne sme nas biti strah, da jo izboljšujemo. Vsi lahko ustvarimo resnico, ki jo želimo videti na svetu. Kot je rekla Melania Trump: Ja, mi zmoremo!

Režiser Michael Moore pa je na svoji spletni strani navedel pet razlogov, zakaj bo Donald Trump dobil predsedniške volitve novembra letos in bo postal naslednji predsednik ZDA.

Trump se bo po Moorovih besedah osredotočil na štiri zvezne države Michigan, Ohio, Pennsylvania in Wisconsin, ki veljajo za demokratske in so njihovi volivci od leta 2010 z izjemo Pennsylvanije izvolili republikanske guvernerje. Po javnomnenjskih anketah je Trump pred kandidatko demokratov Hillary Clinton v Pennsylvaniji in tesno za njo v Ohiu. Morda je tako zato, ker Clintonovi podpirajo severnoameriški sporazum o prosti trgovini NAFTA, ki je pomagal uničiti industrijske države na tem delu zahoda ZDA. Trump bo s tem napadal Clintonovo. V letu 2012 je kandidat republikancev Mitt Romney izgubil volitve za 64 elektorskih glasov, to je skupno število glasov elektorjev zveznih držav Michigan, Ohio, Pennsylvania in Wisconsin. Te Trump po Moorovih izračunih potrebuje za zmago.

Drugi njegov razlog, da bo Trump naslednji predsednik ZDA, so ogroženi beli moški, ki 240 let vladajo v ZDA, zdaj pa imajo občutek, da izgubljajo moč. Ti po osmih letih, ko jim je temnopolti moški govoril, kaj naj počnejo, ne bodo dovolili, da bi za osem let sedla na stol predsednika države ženska.

Tretji razlog je Hillary Clinton, za katero skoraj 70 odstotkov volivcev meni, da ji ne morejo zaupati in da ni iskrena. Predstavlja staro politiko, v resnici ne misli na nič drugega kot tisto, kar ji lahko prinese glasove za izvolitev. Nobeden demokrat, predvsem pa nihče od neodvisnih volivcev se 8. novembra ne bo zbudil navdušen, da bo lahko volil za Clintonovo, kot so volivci glasovali za Obamo ali bi glasovali za Bernarda Sandersa. Ker bo na teh volitvah odločilno, koliko volivcev bo kateremu od kandidatov uspelo zbezati na volišča, je Trump v prednosti.

Četrti razlog je, da bodo razočarani mladi podporniki Bernarda Sandersa ostali doma. Hillary Clinton bi jim morala dati nekaj, s čimer bi jih zvabila na volišča. Zanimivo bi recimo bilo, če bi izbrala kandidatko za podpredsednico. Namesto tega se je odločila za varno izbiro – belega moškega. To je le en razlog, kako odvrača mlade volivce.

Peti razlog, da bo Trump premagal Hillary Clinton je po oceni Michaela Moora učinek Jesseja Venture. Trumpa bodo mnogi volili, ker so jezni na zlomljen politični sistem in ker ga lahko volijo. Tako je v 90. letih prejšnjega stoletja profesionalni rokoborec Jesse Ventura postal guverner Minnesote. Njegova izvolitev je bila različica dobre praktične šale na račun bolnega političnega sistema. Prav to se bo zgodilo s Trumpom.