Igor Mekina

 |  Svet

Turško opravičilo za sestrelitev ruskega letala je učinkovalo

Ruski predsednik Putin in turški predsednik Erdogan na enem od preteklih srečanj

Ruski predsednik Putin in turški predsednik Erdogan na enem od preteklih srečanj
© Kremlin.ru

Opravičilo turškega predsednika za sestrelitev ruskega letala naj bi bile očitno dovolj za ponovno popravljanje odnosov med Turčijo in Rusijo. Tako so prepričani iranski mediji in tudi ruski obveščevalci. Po navedbah prvih naj bi namreč Erdogan izvedel za prevrat zaradi informacij, ki so jih ruske tajne službe prestregle v Siriji. Prav zato naj bi organizatorji prevrata začeli nekaj ur pred predvidenim začetkom zvečer in ne šele zgodaj zjutraj ob tretji uri, ko je na ulicah le malo ljudi.

Vse to naj bi sedaj vplivalo tudi na novo zunanjepolitično usmeritev Turčije, ki v Siriji najverjetneje ne bo več nasprotovala sodelovanju ZDA in Rusije in bo opustila odkrito nasprotovanje Rusiji.

»Zgodil se je velik prelom v antiruski hladni vojni. Erdogan je bil zelo na strani zveze NATO, ne samo zato, ker je Turčija članica zveze NATO, pač pa zato, ker je Turčija sestrelila rusko letalo Su-24, kar je Erdogana potisnilo v popoln spopad z Rusijo…Tako da bo sedaj Turčija na zahodu na določen način znova izobčena. Sporazum o beguncih, ki ga je naredil Erdogan z EU je zato zelo verjetno odpovedan. To pa bo verjetno znova sprožilo begunsko krizo. Erdogan zapušča zahodno antirusko koalicijo in se bo po vsej verjetnosti močno obrnil v smer Rusije. To pa istočasno pomeni – in to je sprememba, ki jo je že napovedal – da ne bo več nasprotoval, to pa je zelo pomembno, rusko-ameriške mu sodelovanju v Sirijo zoper ISIS,« opozarja Stephen F. Cohen, profesor ruskih študij na Univerzi New York in Princeton. 

Sprememba bo vplivala tudi na »odmrznitev« nekaterih infrastrukturnih projektov, ki so bili zaradi sankcij Rusije proti Turčiji »na ledu.« Predvsem gre za izgradnjo turške jedrske elektrarne »Akuja« ter plinovoda »Turški tok«. Tako je v Moskvo, prvič v zadnjih dveh letih že odpotovala turška delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade Nutretin Janikli. Na njihovem dnevnem redu bo proces odprave ruskih sankcij, ki jih je Rusija uvedla zaradi sestrelitve svojega lovskega bombnika nad Sirijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je tedaj Turčijo obtožil, da »pomaga teroristom.« Turčija je še več kot pol leta vztrajala pri ostri retoriki do Moskve, ki pa je po zadnjem poskusu prevrata precej drugačna, saj trenutno vodilni mediji v Turčiji za vmešavanje v notranje zadeve države znova obtožujejo predvsem ZDA in EU.

Projekti s Turčijo, ki so bili zamrznjeni, so sami po sebi vredni na desetine milijard dolarjev. Samo jedrska elektrarna naj bi stala okoli 20 milijard dolarjev, pogodba pa je bila podpisana maja leta 2010. Jedrska elektrarna v turški pokrajini Mersin, ki jo gradi rusko podjetje Rosatom, naj bi imela štiri bloke po 1200 megavatov moči. Prvi naj bi bil priključen na električno omrežje čez šest let. Gradnjo je konec lanskega leta pričela ustavljati Turčija, mediji so špekulirali celo o možnosti, da gradnjo prevzamejo konkurenčna podjetja, vendar so od te ideje odstopili, ker bi v tem primeru morali Rusiji izplačati ogromno odškodnino. Podobno je s »turškim tokom«, ki je alternativa »južnemu toku«, ki ga je ustavil Bruselj.

Podpredsednik vlade Rusije Arkadij Dvorkovič je nekaj dni po neuspelem prevratu dejal, da je ta projekt še zmeraj na dnevnem redu obeh vlad, da »ni odpovedan« ter da je »perspektiven.« Vendar pa je uradno stališče Moskve še vedno zadržano, češ da je »še prezgodaj« ocenjevati, kdaj naj bi s projektom nadaljevali. Po dosedanjih načrtih naj bi bil plinovod zgrajen do leta 2019, ko se izteče tudi rusko-ukrajinski tranzitni sporazum. Manj problematičen je drugi krak »severnega toka«, s kapaciteto 55 milijard kubičnih metrov plina letno, ki bi podvojil količine poslanega plina iz Rusije v Nemčijo. To je tudi najkrajša pot za plin iz polj Jamala do Evrope.

Plinovod bi imel 4166 kilometrov, tisti, ki danes poteka čez Ukrajino pa je 2000 kilometrov daljši. Vendar pa se v Češki, Madžarski in v baltskih državah nasprotujejo podvojitvi kapacitet plina, ki bi na ta način prišel v Nemčijo. V EU bo zato na ta vprašana hitro najti jasne odgovore, pri tem pa bo energentov potrebna Evropa za ruski plin zelo težko našla ekonomsko sprejemljivo alternativo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.