Trump vztraja, da ni obrambe brez plačila

Donald Trump je tudi po kritikah na račun svoje izjave glede »pogojne« obrambe članic zveze NATO, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti do zavezništva ostal pri svojem prepričanju. »Želim obdržati NATO, toda želim od njih, da plačajo. Nočem, da nas izkoriščajo…Mi ščitimo države, za katere večina v tem prostoru še nikoli ni slišala in lahko zato končamo celo v tretji svetovni vojni. Ma, dajte mi že mir!« je dejal Donald Trump v mestu Scranton v Pensilvaniji. Še pred tem je samo v zadnjih nekaj dnevih še z nekaj drugimi v izjavi poskrbel za pozornost medijev – najbolj seveda s prošnjo »Rusiji, »če posluša, naj najde tistih 30.000 izbrisanih elektronskih sporočil z zasebnega strežnika Hillary Clinton, ki jih ameriški preiskovalci niso uspeli najti«.

Ameriški FBI namreč tožilstvu ni predlagal pregona Clintonove, kljub temu, da je ugotovil napake pri hrambi dokumentov, med katerimi so bili mnogi tudi strogo zaupni, to pa se je zgodilo neposredno po nerodnem »zasebnem« srečanju nekdanjega ameriškega predsednika Bila Clintona z ameriško zvezno vrhovno tožilko. Kljub temu da dogodki naj ne bi bili povezani, je vse skupaj vrglo senco na tabor Clintonove, kmalu zatem pa je Trumpov tabor izdal celo poseben poster s sliko Clintonove in zvezdo, na kateri je pisalo »najbolj koruptivna doslej.« Hillary Clinton je Trumpu ob prevzemu demokratske predsedniške kandidature vrnila milo za drago z oceno, da človeku, ki ga spravi iz tira opazka s Twitterja ni mogoče prepustiti v upravljanje vodenja države.

Vendar pa je Trump tudi po kritikah ostal neomajen. »Če želijo izpolniti svoje obveznosti, kot bi morali … potem bodo imeli več zagotovil v tej smeri. Toda morajo plačati,« je dejal predsedniški kandidat republikancev o članicah zveze NATO.

»Ti ljudje ne plačujejo svojega poštenega deleža. In potem tepci pravijo: Toda mi imamo pogodbo. Pravijo, kaj se bo zgodilo, če rusija nekoga napade? Jaz pravim le, da ne vem in ali so plačali? ... in odgovorijo, da plačali niso, imamo pa pogodbo. Jaz pa na to odgovarjam, da imajo oni prav tako pogodbo, kjer piše, da morajo plačati. Ker bomo končali v tretji svetovni vojni pri ščitenju teh ljudi in zato naj plačajo. Plačali bodo, če bo to od njih zahtevala prava oseba. Hillary Clinton pa je dejala, da bomo ščitili naše zaveznike za vsako ceno. Le kako misli, da bo dobila denar, če bo tako govorila? In denar potrebujemo zdaj. Imamo velike, velike deficite,« je dodal Donald Trump, ki je že prej večkrat napovedal, da bo »odšel«, če države, kot so Japonska, Nemčija ali Savdska Arabija ne bi plačale celotne vsote cene namestitve ameriške vojske v njihovih državah.

Takoj po izjavah Donalda Trumpa se je odzval nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt, ki je v svojem sporočilu na Twitterju zapisal: »Nikoli si nisem mislil, da bi resen kandidat za ameriškega predsednika ZDA lahko bil tudi resna nevarnost za varnost zahoda. Toda to je položaj, v katerem smo se znašli.«

Peti člen Washingtonske pogodbe sicer predvideva, da je en napad na članico tudi napad na vse članice zveze. Članice so se sicer obvezale, da bodo za obrambo plačevale najmanj 2 odstotka bruto družbenega proizvoda, vendar to obveznost izpolnjuje le pet članic. Slovenije ni med njimi. V pogovoru za New York Times, ki je bil povod za prve burne odzive svetovnih politikov pa je Donald Trump pred nekaj dnevi dejal, da pod njegovim vodstvom ZDA ne bodo branile baltskih držav zoper »rusko agresijo«, v kolikor te države ne bodo najprej »izpolnile svojih obveznosti do nas.«

Donald Trump je že večkrat doslej opozoril, da večina od 28 držav članic zveze NATO ne izpolnjuje svojih obveznosti in za obrambo ne plačuje predvidenih 2 odstotkov bruto družbenega proizvoda vsake posamezne države. Slovenija na primer za obrambne zadeve nameni približno en odstotek bruto družbenega proizvoda letno. Zato je Donald Trump že v preteklosti zahteval, da morajo biti takšne države »pripravljene na to da se branijo same«.

Analitiki njegovega govora so ocenjevali, da je republikanski predsedniški kandidat s tem, ko svoje poglede oblikuje okoli ekonomskih vprašanj, »zavrnil bistvene predpostavke ameriškega vojaškega in zunanjepolitičnega razmišljanja, Trumpove besede pa so bile v zunanjepolitičnih in vojaških krogih dočakane »kot šok in z jezo«. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je dejal, da »se ne želi vmešavati v ameriško predsedniško kampanjo«, da pa je kljub temu »solidarnost med članicami ključna vrednota za NATO«, ter da je »to dobro za evropsko varnost ter za ameriško varnost«, kajti tako »branimo eni druge.« Odzvali so se tudi v štabu Hillary Clinton in ocenili, da je »pošteno reči, da Vladimir Putin stavi na Trumpovo predsednikovanje«.