Tea Wutte

 |  Svet

Teksas se utaplja v viških vetrne energije

© Public Domain

Ameriška zvezna država Teksas kaže, da je mogoče imeti težave tudi zato, ker imaš nečesa - preveč. Takšna dobrina je na primer elektrika in glede na vse večje povpraševanje po njej se sicer zdi, da elektrike nikoli ne bo preveč. Vendar to ne velja za Teksas. Težava seveda ni samo "preveč" elektrike, pač pa predvsem neskladno načrtovanje in vlaganje v energetski sektor. Teksas je namreč v zadnjih letih vlagal velika sredstva v zračne turbine. Okoli 18 000 megavatov moči je tako že priključenih na električno omrežje, 5500 pa jih bo priključenih kmalu. Tu pa se skriva tudi največji problem: težko je v kratkem času zgraditi dovolj infrastrukture, da bi vso to energijo spravili do ljudi. Zato je veliko primerov, ko morajo turbine preprosto izključiti, saj porabnikov električne energije enostavno ni dovolj.

Leta 2014 je Teksas sicer razkril načrt "območje prenosa obnovljive energije " (CREZ), električne mreže, ki naj bi se raztezala v razdalji okoli 7000 kilometrov in bi stala okoli 6,8 milijard dolarjev. Z elektriko naj bi napajala tudi številna mesta z podzemeljskimi železnicami, na primer Dallas-Forth Worth, Houston, Austin in San Antonio. Direktor organizacije "Koalicija Vetra" Jeff Clark je za Texas Tribune celo ocenil, da bo ta sistem "najbolj vizionarska stvar, kar jih je država kadarkoli naredila v zvezi z elektriko." Toda sedaj naj bi turbine proizvajale že 21.000 megavatov, medtem ko jih sistem prenosa lahko prevzame in prenese - le 18.000. Za primerjavo je dobro vedeti, da tipična termocentrala proizvaja okoli 600 megavatov (MW) električne energije. To seveda pomeni, da se bo zelo veliko vetrnih turbin vrtelo "v prazno". Rešitvi sta dve - država lahko sedaj zgradi še en dodaten sistem za prenos elektrike, vendar bo to težko, saj so politiki postali previdni zaradi neuspeha pri usklajevanju sistema za proizvodnjo in prenos elektrike. Druga možnost je izgradnja daljnovodov do Novega Meksika, ki bo stala dodatnih 400 milijonov dolarjev.

S podobnimi problemi se je srečala tudi Velika Britanija. Tudi v Čilu, ki je v zadnjih letih na podoben način zelo veliko vlagal v obnovljive vire energije ni nič bolje. Tam je cena elektrike iz obnovljivih virov že tako padla, da jo država uporabnikom daje zastonj. Cene električne energije so namreč do aprila letos v 113 dnevih padle na 0, zaradi česar so letos v državi že podrli "rekord" iz lanskega leta, ko je bila elektrila za uporabnike zastonj kar 192 dni v letu. To je dobro za potrošnike, slabo pa je za investitorje, saj se s takšnimi cenami ne da proizvajati dobičkov.

Vse to so posledice neenakomernega razvoja in neusklajenih vlaganj v tehnologijo za proizvajanje elektrike iz sončne energije. Čile je v zadnjih letih pognal kar 29 novih sončnih elektrarn, načrtuje pa še 15 novih. Ker pa se v državi zaradi ekonomske krize in padajočih cen surovin, ki jih pridobivajo v Čilu (predvsem bakra), gospodarska rast ustavlja, to ob povečani proizvodnji električne energije vodi do občasnih krajevnih padcev cen električne energije vse proti ničli. Paradoksalno je, da ob tem velik del Čila sploh nima redne preskrbe z elektriko. Težava je pravzaprav v tem, da severni in južni krak električnega omrežja zaradi naravnih ovir in drugih povezanih težav nista povezana med seboj. Težave poskušajo sedaj rešiti z izgradnjo 3000 kilometrov dolge električne mreže, s katro bi severno in južno električno omrežje povezala v en sam sistem do leta 2017 ter še enega 753 kilometrov dolgega omrežja, ki bi rešilo problem preobremenitev v severnem omrežju. za prevlado obnovljivih virov na trgu pa bo zato potrebno še z večjimi koraki kreniti v smer, ki jo je začrtal že Elon Musk s tovarno "Gigafactory" - z izgradnjo sistemov za shranjevanje električne energije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.