Darja Kocbek

 |  Svet

Osnovne zdravstvene oskrbe kmalu ne bo več brez sodelovanja Googla?

Možnosti, da bodo ljudje čez nekaj let lahko dobili osnovno zdravstveno oskrbo brez sodelovanja enega od tehnoloških podjetij, so po napovedi dveh partnerstev postale veliko manjše, kot so bile prej, v Guardianu piše avtor Evgeny Morozov. Alphabet, matična družba tehnološkega giganta Google, in farmacevtski gigant GlaxoSmithKline sta se dogovorila o ustanovitvi podjetja za novo področje bioelektronike, ki vključuje razvoj miniaturnih elektronskih vsadkov, ki bodo sposobni zdraviti več kroničnih bolezni.

Druga velika napoved so bili rezultati nove obsežne študije o genetskih markerjih, ki so povezani z depresijo. Ta študija je rezultat sodelovanja med družbo za osebno genetiko 23andMe, za katerim prav tako stoji tehnološki gigant Google, in farmacevtskim gigantom Pfizer. Za to študijo so uporabili podatke o DNA več kot 450 tisoč uporabnikov družbe 23andMe.

Morozov razlaga, da sta obe sodelovanji logični. Tehnološke družbe imajo ogromno naših osebnih podatkov, nimajo pa znanja s področja zdravja, prav tako nimajo v javnosti in pri regulatorjih veliko kredibilnosti na tem področju. Sodelovanje s farmacevtskimi družbami je tih kompromis, ki se utegne kmalu pojaviti povsod in izzvati sloves tehnoloških družb, ki veljajo za odpadnike. Nenazadnje, Silicijeva dolina je pridobila legitimnost s trditvami o frontalnem napadu na stari, pajdaški kapitalizem, v katerem prevladujejo umirajoče družbe, ki so postale preveč samozadovoljne, da bi vlagale v inovacije in skrbele za zadovoljevanje strank. Ta podjetja je treba po mnenju Silicijeve doline ukiniti in vzpostaviti novo obliko kapitalizma, ki bodo imel en sam cilj, to je služiti strankam - na račun zbiranja osebnih podatkov.

Le nekaj tehnoloških družb je našlo pametne rešitve, ki jim omogočajo služiti z osebnimi podatki strank. Še zlasti potem, ko sta si Google in Facebook razdelila trg za oglaševanje na spletu. Na oglaševanje so se tehnološke firme osredotočile predvsem zato, ker niso mogle prodreti na energetski, živilski, kmetijski in zavarovalniški trg. Prodor na te trge je veliko težji in zahteva veliko višje vstopne stroške.

Zato je logično, da lahko imajo od osebnih podatkov največ koristi varuhi starega kapitalizma, kot sta farmacevtska giganta GlaxoSmithKline in Pfizer. Trditve Silicijeve doline, da bo zrušila ta stari kapitalizem, niso več verjetne, kar potrjuje nedavna združitev družbe Yahoo, ki je bil včasih ljubljenec tehnološke revolucije, z družbo Verizon, ki je ena od firm starega kapitalizma, ki so ga tehnološka podjetja skušala sesuti. Verizon ima poleg tega v lasti tudi družbo AOL, ki je prav tako padla zvezda internetne industrije.

Mnogi izvedenci so pred desetimi leti napačno predvidevali, da bodo podjetja iz Silicijeve doline uničila vse druge industrije na enako lahek način, kot so uničile prodajo glasbe, oglaševanje ali medije. To se ni zgodilo, poseg na področje zelo reguliranih področij, kot so zdravstvo, finance ali energetika, se je izkazal kot težak za podjetja, ki so znana po aroganci, neposlušnosti in nespoštovanju znanja s področja industrije.

Transport je mogoče področje, kjer tehnološki industriji lahko uspe, zlasti, ker so podjetja ugotovila, da bi veliko zbirko osebnih podatkov, ki so jih zbrala, bilo mogoče uporabiti za razvoj samovozečih avtomobilov. Toda tudi na tem področju se tehnološka podjetja pospešeno povezujejo z uveljavljenimi podjetji. Celo Google, ki je razvil najbolj napredne tehnologije, se je za razvoj samovozečih minibusov povezal s proizvajalcem avtomobilov Fiat Chrysler.

Veliki proizvajalci avtomobilov tudi veliko vlagajo v umetno inteligenco. Toyota je objavila, da bo v prihodnjih petih letih vložila 1 milijardo dolarjev v razvoj samovozečih avtomobilov. Konzorcij nemških proizvajalcev avtomobilov, ki so nekaj let prespali, je spoznal, kako pomembni so podatki in kupil, kar je ostalo od področja za razvoj kart.

Silicijeva dolina se bo zbudila ob neprijetni resnici. Prožnega kapitalizma, s katerim je nameravala spodnesti velikanske, potratne in hierarhično organizirane družbe, ne more uvesti, ker jih je veliko težje spodnesti, kot je kazalo.

Tehnološka podjetja so po besedah Morozova na videz nedolžno okno, skozi katerega stari pajdaški kapitalizem lahko prodre v tiste dele naših življenj in teles, ki so bili do zdaj iz etičnih in političnih razlogov nedostopni. Tehnološki podjetniki so v najboljšem primeru racionalni ciniki, ki ustvarjajo denar ne glede na to, kako živi in dela preostali svet. Ni pomembno, ali ta svet vodi velebanka JP Morgan ali Goldman Sachs ali lokalne banke, dokler uporabljajo podatke in infrastrukturo podjetij iz Silicijeve doline.

V najslabšem primeru pa so tehnološka podjetja samo uporabni idioti, ki verjamejo svoji vzvišeni retoriki in iskreno verjamejo, da podirajo uveljavljene strukture moči in krepijo moč posameznikov. Uveljavljenih struktur to ne skrbi prav zelo.