Letala ZDA znova nad cilje v Libiji

Ameriška vojaška letala so znova udarila po ciljih v Libiji. Tiskovni predstavnik Pentagona Peter Cook je ob tem pojasnil, da imajo ti napadi "predviden konec v tem določenem časovnem obdobju" - verjetno zato, da bi se poudarila razlika med sedanjimi napadi in drugimi, večletnimi intervencijami ZDA. Svetovalci predsednika ZDA so v preteklih mesecih predsedniku ZDA že večkrat predlagali začetek zračnih napadov, akcije enot za posebne naloge in pomoč svetovalcev pri »preverjenih« upornikih, ki bi izvajali napade proti silam ISIS-a v Libiji. V te operacije naj bi bila vključena tudi ameriška CIA. Obrambni minister Ashton B. Carter in general Joseph F. Dunford Jr., načelnik ameriškega generalštaba oboroženih sil sta namreč prepričana, da bo v bližnji prihodnosti v to državo potrebno poslati ameriške ali kakšne druge zavezniške enote.

Napadi letal ZDA na mesto Sirte, kjer imajo oporišče pristaši Islamske države, so bili izvedeni ob soglasju libijske začasne "enotne" vlade, ki jo podpirajo OZN, ter dovoljenjem Italije, da se za napade uporabijo njena oporišča. Cilji pa so bili vojaški - tank ter druga vojaška vozila. Vendar pa formalni poziv vlade, ki jo podpira mednarodna skupnost, težko prikrije dejstvo, da je Libija etnično in vojaško še razdeljena država z dvema parlamentoma in dvema vladama kjer je uradni poziv nemočne "osrednje vlade" bolj figov list za intervencijo kot pa legitimen poziv pravega suverena.

Libijski naftni sektor, na primer, upravlja nacionalno naftno podjetje, toda rivalska veja na vzhodu države ne želi prepustiti svoje uprave vladi v Tripoliju in je še vedno zvesta drugi vladi v Tobruku. Sile zveste vladi v Tobruku sedaj grozijo z zavzetjem Zueitina, ki jo nadzoruje državna enota za "zaščito naftnih področij", ki je lojalna vladi v Tripoliju. Vlada v Tripoliju je želela ponovno pričeti z izvozom nafte, ki je bil ustavljen že več mesecev, toda oblasti v Tobruku so zagrozile, da bodo napadle tankerje z nafto, če se bodo približali libijski obali brez njihovega dovoljenja. Vse to kaže na kaotične razmere v Libiji, ki so takšne že od padca Gadafija in intervencije ZDA ter nekaterih evropskih držav, predvsem Velike Britanije in Francije.

Za razliko od primera Egipta, kjer je vojska ostala v vlogi posrednika in je vzdrževala red vse do odstopa Mubaraka in tudi po njem je v Libiji položaj nejasen, država pa je razcepljena. Libijski vzhod in sever poseljujejo plemena, ki so pred letom 1969 podpirala kralja. Ti predeli, predvsem pa mesta kot so Bengazi so po letu 1969 nazadovala, bolje pa se je godilo južnim in revnejšim delom Libije, ki so dolgo časa ostali zvesti Gadafiju. Gadafi je svojo vladavino naslanjal na okoli 130 poglavarjev plemen, med katerimi jih je okoli 30 res pomembnih. Večina teh plemenskih poglavarjev je že prešla na stran upornikov, vendar ne vsi. Vse to pa je privedlo do “balkanizacije” Libije. Prav to je napovedoval tudi Gadafijev sin Saif v svojem govoru na začetku državljanske vojne, ko je dejal, da so Libijci “pred dvema možnostima”, ter da gre za zgodovinski trenutek, po katerem desetletja “ne bo več ničesar” ter da bo “huje kot v Jugoslaviji."

Zahteve po vojaški intervenciji v Libiji so namreč posledica preteklih (neuspešnih) napadov in intervencije v Libiji in tudi drugje na Bližnjem vzhodu, kjer so bile številne države zaradi napadov ZDA in njihovih evropskih in bližnjevzhodnih zaveznikov (predvsem VB, Francije in Savdske Arabije) spremenjene v nefunkcionalne tvorbe ali pa so razpadle v državljanskih vojnah, kot to na primer velja za Irak, Sirijo, Jemen in samo Libijo. Prav to je omogočilo vznik in naraščanje števila pripadnikov radikaliziranih skupin ter pripadnikov t.i. »Islamske države«. Njihovo število se je v Libiji po ocenah State Departmenta povečalo na 5000-6500, kar je več kot dvakrat toliko, kot jih je bilo še lani jeseni. Mnogi simpatizerji ISIS-a imajo namreč sedaj možnost, da ne potujejo več do Iraka ali Sirije, pač pa da se pridružijo enotam ISIS-a kar v Libiji, ki nadzorujejo več kot 300 kilometrov obale severne Afrike, nedaleč od meja EU. Pri tem naj bi v »lokalno« izpostavo ISIS-a v Libiji iz Iraka in Sirije nedavno prišlo okoli šest najbolj izurjenih visokih »častnikov« Islamske države, to pa zato, da bi pomagali vzpostaviti njihovo »državo«. Veja v Libiji naj bi bila celo najbolj nevarna med vsemi osmimi na svetu. Britanske posebne enote so v Libiji v zadnjih mesecih menda povečale svoje aktivnosti pri identifikaciji vodilnih oseb te teroristične organizacije v Libiji.