Branimir Ritonja skozi družbeno angažirano fotografijo raziskuje begunsko problematiko

Mariborski fotograf Branimir Ritonja danes v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor predstavlja projekt družbeno angažirane fotografije. Z instalacijo Portret se loteva problematike beguncev oziroma omejevanja svobode gibanja v Evropi. Obiskovalce želi med drugim soočiti s položajem begunca in njihovo lastno odgovornostjo za nastali položaj.

Kot je za STA povedal Ritonja, ne gre za klasično razstavo fotografskih portretov, temveč prej fotografsko prostorsko instalacijo. Osrednji del razstave je namreč ogledalo, na katerega je avtor dodal fotografijo žičnate ograje. Namen tega je, da se obiskovalec postavi v vlogo za ograjo in si samega sebe predstavlja na drugi strani.

Avtor želi med drugim izpostaviti, da se žica oziroma meja začne najprej v glavi in se šele nato prenese v fizično obliko. "Dokler je vse v redu in dokler imamo Zahodnjaki od Bližnjega vzhoda korist, z veseljem jemljemo od tam in je vse v redu. Ko pa se stvari zakomplicirajo, se obrnemo stran in se nočemo soočiti s problemi, ki smo ji zakuhali mi oziroma naši politiki, ki se poigravajo z življenji milijonov ljudi, sami pa sedijo v pisarni in kadijo cigare," je pojasnil umetnik. Po Obrazih, ki se navezujejo na ulične proteste v Mariboru, ter Kaznilnicah, ki se ukvarjajo s problematiko zaporov, je Portret že tretji družbeno angažiran projekt Ritonje.

V njej se po navedbah umetnostne zgodovinarke Petre Čeh poigrava z miselnostjo, kako empatični smo ljudje. "Pereča begunska tematika se je vseskozi dotikala tudi umetnosti, saj je slednja zrcalo družbe, ki skozi sebi lastno percepcijo opominja na družbene probleme. Umetnost je imela vedno družbeno angažirano vlogo in kot takšna tudi dala pečat svojemu času v zgodovini. Nujno mora prevzeti kritično držo, saj le tako predoči druge možnosti za bolj humani svet in prijaznejšo družbo," je zapisala.

Med predstavljenimi deli je fotografija umetnikove kolegice Anke Krašna v delavski obleki in za bodečo žico. "Gre torej za nekoga izmed nas, profesorico in priznano umetnico, ki je postavljena za ograjo. Kako bi reagirali, če bi se to dejansko zgodilo?" izpostavlja Čehova.

Branimir Ritonja (1961) je diplomiral na Fakulteti za varnostne vede. Svoje prve črno-bele fotografije je v temnici razvijal že kot osnovnošolec. Svoja dela je predstavil na več kot 600 skupinskih in 50 samostojnih razstavah doma in na tujem, nagrad za njegovo delo pa je več kot 110, med drugim plaketa Francoske fotografske zveze in Glazerjeva nagrada z listino za dosežke na področju kulture. Ukvarja se s portretno, konceptualno in dokumentarno fotografijo.

Razstava bo v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor na ogled do 10. oktobra.

Izbor člankov o beguncih, ki smo jih v tem letu objavili v Mladini:

• Begunce streljajo, pa zdaj? Piše Grega Repovž.
  
• Pozabljeni begunci. Piše Tea Wutte.
• Beguncem grozi zaseg lastnine. Piše Igor Mekina.