Borut Mekina

16. 9. 2016

Mladina 37

Ekonomija

Res delavski prevzem?

Ajdovski Mlinotest prevzeli uprava podjetja in menedžerji

Proizvodnja v tovarni ajdovskegaMlinotesta.

Proizvodnja v tovarni ajdovskega Mlinotesta.
© Borut Mekina

Prevzem ajdovskega Mlinotesta je zaključen. Zdaj je uradno pod nadzorom najpomembnejšega družbenika, podjetja Mlino, ki je v lasti 49 zaposlenih v Mlinotestu.

A če se je še nedavno zdelo, da gre za delavski odkup, je postalo jasno, da Mlinotest lastniško obvladujejo trije največji delničarji Mlina: David Nabergoj, predsednik uprave Mlinotesta, in člana uprave Matija Majcenovič in Danilo Kobal. Gre morda celo za menedžerski prevzem ob asistenci občine Ajdovščina?

Do takšnega prevzema Mlinotesta ne bi prišlo brez pomoči župana Ajdovščine iz vrst SD Tadeja Beočanina oziroma občine, ki je projekt ves čas podpirala,tudi sama kupila za 930 tisoč evrov delnic in spodbujala delavce, naj prispevajo svoj delež. A Beočanin priznava, da to na koncu niti ni bil delavski prevzem, ampak predvsem prevzem s strani uprave, ki pa jo občina podpira in zaupa, da bo imela še naprej družbeno odgovoren odnosdo okolja: »Mi ne skrivamo, da podjetje nadzorujejo trije vodilni družbeniki, ki sedijo v upravi; to je tudi logično, ker so imeli največ prihrankov, s katerimi so prispevali pri prevzemu.«

Za kakšen prevzem je v resnici šlo v Mlinotestu, veliko pove primerjava s podjetjem Domel iz Železnikov, ki pa je v dejanski lasti zaposlenih. Lastništvo Domela, kjer proizvajajo sesalne enote inelektromotorje, je v rokah nekaj več kot 1200 delničarjev, pretežno zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Razlog, zaradi katerega se v Domelu po letu 1996lastništvo ni začelo »konsolidirati« kot v mnogih drugih primerih, je v statutu. Glasovalne pravice so namreč v Domelu omejene na dva odstotka, kar pomeni, da tudi če ima kdo v lasti večji delež, s tem ne pridobi večje moči na skupščini.

V primerjavi z Domelom so glasovalne pravice v podjetju Mlino omejene na kar 25 odstotkov, od 625 zaposlenih v Mlinotestu pa je delnice v Mlinu kupilo le 49 zaposlenih, večinoma iz uprave.

Iz Mlinotesta so nam sporočili, da je to razumljivo. Poslali so nam izjavo Nabergoja, češ da bi bilo bolj problematično, če bi on vložil »… nek minimalni znesek. S tem bi jasno povedal, da ne zaupam projektu, da ne zaupam Mlinotestu. Tako kot sem sedaj jasno pokazal, da podjetju zaupam in da sem vanj pripravljen vložiti vse svoje prihranke.«

A na drugi strani je tudi res, da Nabergoj, ki je v podjetje vložil 300 tisoč evrov, od njega veliko dobi. Medtem ko sta direktor in prokuristka Domela lani zaslužila skupaj 152 tisoč evrov, vsak je torej dobil v povprečju 74 tisoč evrov, si je lani v Mlinotestu Nabergoj izplačal 175 tisoč evrov, Majcenovič 163 tisoč evrov, Kobal pa 166 tisoč evrov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.