Darja Kocbek

21. 9. 2016

Ekonomija

Ne potrebujemo Silicijeve doline, potrebujemo odgovorni kapitalizem

© Tomaž Lavrič

Silicijeva dolina je vedno bila drugačna. Za razliko od tistih s finančnega središča Wall Street v New Yorku tehnološka podjetja iz Silicijeve doline ne veljajo za zlobna. V državah, ki si želijo ponoviti uspeh Silicijeve doline, se ves čas sprašujejo, zakaj mi nimamo Googla, Appla ali Facebooka. To vprašanje je dobro, piše Guardian. Nekateri nanj odgovarjajo, da za tehnološki preboj nimajo kapitala in ustrezne podjetniške kulture, imajo premalo »norcev«, ki bi bili pripravljeni tvegati.

Silicijevo dolino je ustvaril javni denar v obliki izdatkov za obrambo in vrhunskih raziskovalnih univerz. Uporaba osebnega računalnika kot orodja za osvoboditev posameznika je uvedla kulturo etičnega egoizma. Z uveljavitvijo socialnih medijev in digitalne tehnologije je ta kultura postala sila za globalno dobro. Pripomogla je, da je znanost dojeta kot religija z duhovništvom, katerega besedila snovalci politik ne morejo zlahka razumeti. Zato ni čudno, da je informacijska tehnologija v zahodnem svetu ena najmanj reguliranih industrij. Rezultat tega je brezobzirni in krvoločni kapitalizem. Mnogi revolucionarji na področju informacijske tehnologije so v okolju brez regulacije preprosto iznašli nove načine za ustvarjanje visokih dobičkov.

Čeprav govorijo o konkurenci in trgu je glavni namen tehnoloških evangelistov pogosto ustvarjati monopole, ki so najhitrejša pot do dobičkov. Brezplačna socialna orodja omogočajo koncentracijo bogastva v rokah peščice programerjev in investitorjev. Pri iskalnikih je tak monopolist Google s prometom 75 milijard dolarjev, na področju socialnih medijev Facebook s 1,65 milijarde uporabniki in prodajo v vrednosti 5 milijard dolarjev, pri spletni prodaji pa Amazon, ki je imel v drugem četrtletju letos skoraj 900 milijonov dolarjev dobička.

Politiki nočejo braniti preteklosti, a morajo v nacionalnem interesu regulirati globalne korporacije. Ko je lani konservativna britanska vlada omilila pogoje za oddajanje nepremičnin za manj kot tri mesece, je želela pomagati »gospodarstvu delitve«. Velik zmagovalec tega ukrepa je družba iz Silicijeve doline Airbnb, ki je razvila aplikacijo za oddajanje nepremičnin. Poraženci so Britanci, saj so cene nepremičnin ostale visoke, zaradi česar državljani z nizkimi dohodki in iz srednjega razreda vse težje živijo v njih.

Čeprav lastniki družbe iz Silicijeve doline Uber, ki je razvila aplikacijo za delitev prevozov, trdijo, da so razvili nov način prevoza potnikov, je v ozadju njihove inovacije izogibanje lokalnim pravilom o zagotavljanju varnosti in zavarovanj v prometu. Pomembno je tudi vedeti, kako Uber uporablja osebne podatke. Ve, da je oseba s skoraj prazno baterijo pametnega telefona bolj pripravljena sprejeti višjo ceno. V Uberju trdijo, da tega podatka ne uporabljajo za zaračunavanje višjih cen, preveriti pa tega ni mogoče.

Uberju in drugim družbam, katerih dejavnost temelji na algoritmih, bi morale vlade predpisati obvezno objavo tovrstnih praks. Danes je velika verjetnost, da je algoritem naš šef oziroma nam pove, kaj naj beremo. Ne bi smeli ustanavljati podjetij, ki brezobzirno izkoriščajo potrošnike in delavce. Ne potrebujemo Silicijeve doline, potrebujemo odgovorni kapitalizem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.