Dostopnost umetnic in odprtost do občinstva

V Ljubljani se je pričel 22. Mednarodni festival sodobnih umetnosti, Mesto žensk, ki bo trajal vse do 16. oktobra. Potekal bo na več prizoriščih, med njimi tudi v Kinodvoru, Kinoteki, Škucu, Pritličju, Stari mestni elektrarni in na Metelkovi. Letošnji festival se ukvarja z vsakodnevnostjo, z življenjem in z zgodbami iz različnih krajev in situacij, s tem kar nas obkroža vsak dan. Razkriva tisto, kar je nevidno, zakrito, spregovori o tistem, kar je preslišano. Predstavlja umetnost, ki se želi približati življenju, vanj vstopiti. Zanima nas razmerje med delom in spolom ter delom in umetnostjo danes in v preteklosti.

Umetnice razmišljajo o ranljivosti, izgubi, vztrajanju, o drugačnih intimnejših odnosih s publiko. In če izpostavimo nekaj utrinkov. Ria Hartley denimo v mediacijskem performansu Spomin povabi udeleženko, da ustvari nov spomin, da na novo napiše trenutek iz svoje preteklosti. Rosana Cade se v subtilnem izkustvenem performansu Hoditi:Držati osredotoča na raziskovanje izkušenj s queer življenjskimi slogi in identitetami v mestu, hkrati pa je tudi širši eksperiment o tem, česa se lahko naučimo, ko si dve tujki delita intimen trenutek v javnosti. Interaktivna zvočna instalacija libanonsko britanske umetnice Tanie El Khoury Vrtovi govorijo vsebuje ustno zgodovino desetih običajnih ljudi, pokopanih v sirijskih vrtovih. Vsaka pripoved je bila skrbno rekonstruirana s pomočjo prijateljev in družinskih članov preminulih, da bi povedala zgodbe umrlih, kot bi jih pripovedovali sami. Zgodbe so dopolnjene z najdenimi zvočnimi posnetki, ki pričajo o njihovih zadnjih trenutkih.

Pa so organizatorke zadovoljne s podporo ministrstva/države in mesta? Je v Sloveniji dovolj posluha za izvedbo festivala (kot je) Mesto žensk? "Ob dejstvu, da sredstva iz leta v leto upadajo, je največji izziv vzdrževanje transdisciplinarnega značaja festivala, saj je logika javne podpore takšna, da je eno področje osnovno, ostala pa so le dodatek. Zaradi tega podpora na t.i. nematičnih področjih omogoča omejeno količino vsebin, zato je festival težko konkurenčen drugim prijaviteljem. Meje med polji umetniškega ustvarjanja se zabrisujejo, financiranje pa temu ne sledi. Sredstva zadoščajo za preživetje/životarjenje, obsežnost in transdisiplinarnost programa pa lahko ohranjamo zahvaljujoč številnim programskim partnerstvom z nevladnimi organizacijami in nekaterimi mestnimi javnimi zavodi. Vse to otežuje uveljavljanje neke nove vizije, novih programskih smernic, ki seveda potrebujejo tudi večja zagonska sredstva," nam je pojasnila Nada Vodušek, ki pri Mestu žensk skrbi za stike z javnostmi. 

Mesto žensk vsekakor sodi med unikatnejše festivale v regiji. Organizatorke pri tem poudarjajo predvsem njegov transdisciplinarni značaj, ki ga ohranjajo že vrsto let. In to kljub prej omenjenim težavam, ki jih ta karakternost povleče za sabo: "Ob tem bi izpostavile še ravnovesje med uveljavljenimi imeni svetovnega formata in avtoricami, ki se šele uveljavljajo. Platforma je srečevališče in stičišče najrazličnejših ustvarjalnih izrazov, kar kot pozitivno plat izpostavljajo tudi umetnice same. Tretja stvar, na katero smo ponosne, je odprtost do občinstva, dostopnost umetnic za obiskovalce, dialoška naravnanost."

Celoten urnik festivala je na voljo na tej povezavi.