13. 10. 2016 | Svet
Na pogovorih o Ceti dosežen napredek, Slovenija še z zadržki
Pred letom dni je v Berlinu proti sporazumoma CETA in TTIP protestiralo četrt miljona ljudi.
© WikiCommons
Na včerajšnjem srečanju veleposlanikov držav članic EU v Bruslju je bil dosežen napredek glede skupne pojasnitvene izjave k sporazumu med EU in Kanado (Ceta), vendar pa imajo nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še nekaj zadržkov. Če bodo te zadržke umaknile, bi lahko ministri za trgovino EU prihodnji torek prižgali zeleno luč podpisu sporazuma.
Nekatere države imajo zadržke glede skupne pojasnitvene izjave, ki so proceduralne narave in so povezani s končanjem postopkov doma, druge pa imajo tudi vsebinske zadržke, so povedali različni diplomatski viri v Bruslju. Umik teh zadržkov oziroma potrditev skupne izjave bo med drugim tudi stvar politične odločitve.
Slovenija je v povezavi s Ceto problematizirala predvsem vprašanje vode, investicijsko sodišče za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ICS) ter spoštovanje standardov varne hrane.
Viri blizu Svetu EU v Bruslju ocenjujejo, da so bili vsi zadržki Slovenije na današnjih pogovorih bolj ali manj naslovljeni. Ali so bili tudi ustrezno naslovljeni, da bo Slovenija svoje zadržke umaknila, pa ostaja za zdaj odprto.
Slovenska vlada bo na četrtkovi seji obravnavala stališče Slovenije do podpisa sporazuma Ceta in sklepa o začasni uporabi sporazuma. Zadnjo besedo bo nato imel parlamentarni odbor za evropske zadeve.
Med državami, ki danes niso dale privolitve, je tudi Nemčija, kjer še čakajo na odločitev ustavnega sodišča. To bo moralo presojati na zahtevo več tisoč nemških državljanov, ki so prepričani, da je trgovinski in investicijski sporazum med EU in Kanado v nasprotju z nemško ustavo. Nemško ustavno sodišče bo sicer po hitrem postopku presojalo o tem, ali lahko sporazum v Nemčiji v začasno veljavo stopi, preden ga ratificira nemški parlament. Svojo odločitev bodo ustavni sodniki sporočili v četrtek. Predsednik nemškega ustavnega sodišča Andreas Vosskuhle je sicer danes izpostavil, da gre za zelo kompleksen sporazum, zato se bodo sodniki v samo vsebino Cete poglobili kasneje.
Danes se je sicer na ustavne sodnike obrnil tudi nemški podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel, ki je dejal, da je prihodnost Cete ogrožena, če države sporazuma ne bodo podpisale še ta mesec. Ob tem je dodal, da si niti ne upa predstavljati, kaj bi lahko to pomenilo za Evropo.
Na Nizozemskem mora razpravo o Ceti opraviti še parlament. Podobno je tudi v Belgiji, kjer morajo odločitev potrditi tako zvezni kot regionalni parlamenti. Bolgarija in Romunija pa privolitev pogojujeta s kanadskim umikom vizumov za njune državljane.
Besedilo skupne izjave, ki naj bi naslovila pomisleke držav članic in bo pravno zavezujoča, je na tehnični ravni bolj ali manj usklajeno, vendar pa bo potrebno "izpiliti" še zadnje podrobnosti, da bi države dejansko umaknile zadržke.
Pogovori 28 držav članic v Bruslju so načeloma končani, sedaj je treba počakati na dokončanje postopkov v nekaterih članicah, je pojasnil vir blizu slovaškemu predsedstvu EU.
"Smo na dobri poti, da do torka dosežemo dogovor," je še dejal diplomatski vir, ki pa je obenem opozoril, da zagotovila za to, da bodo ministri v torek dejansko prižgali zeleno luč in s tem omogočili podpis sporazuma, ni. V primeru podpisa sporazuma bi Evropski parlament o njegovi ratifikaciji lahko odločal konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, Ceto pa bodo nato morali ratificirati še nacionalni parlamenti vseh držav članic
O sporazumu CETA smo obsežno pisali tudi v Mladini:
- Bo sporni sporazum CETA uveljavljen s trikom?
- O spornem trgovinskem sporazumu bo morala odločati tudi Slovenija
- "CETA je v resnici trojanski konj in manjši brat sporazuma TTIP"
- Aktualni trgovinski sporazumi so zgolj podeljevanje oblasti velikim korporacijam
- Prostotrgovinski sporazum TTIP je na smrtni postelji
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.