Damjana Kolar

 |  Kultura

Letošnji CoFestival se ukvarja z vprašanji kolektivnosti in individualnosti

Isabelle Schad: Kolektivni poskoki

Isabelle Schad: Kolektivni poskoki
© Jakub Wittchen

Od 25. novembra do 4. decembra bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal CoFestival-mednarodni festival sodobnega plesa, ki ga pripravljata Center urbane kulture Kino Šiška in Nomad Dance Academy Slovenija. Na festivalu se bo zvrstila vrsta tujih in domačih sodobnoplesnih del in dogodkov, ki se na različne načine ukvarjajo z vprašanji kolektivnosti in individualnosti ter njunimi simptomi na meji med javnim in zasebnim. 

Letošnji program bo ponudil koreografsko masovko Kolektivni poskoki, uveljavljene nemške koreografinje Isabelle Schad. Gre za ritmično-kinetično študijo o pogojih skupnosti in kolektivnega telesa ali nenazadnje korpusa. Gibalno ponavljanje, znakovna redukcija in stalne preobrazbe vodijo generični plesni kolektiv od prepoznavnih etnokinetičnih in ritualnih telesnih redov ter protestnih in športno-navijaških formacij do možnosti povsem novih skupnostnih telesnih konfiguracij. Tradicionalne obrazce plesnih kolektivov pod optiko korporativne ekonomske eksploatacije z antropološkim pristopom raziskujeta Amanda Piña in Daniel Zimmerman v predstavi Ples in upor iz serije Ogrožena človeška gibanja. Z vidiki kolektivnosti in estetike se na različne načine ukvarjata predstavi Gorana Bogdanovskega 2:0, ki pomeni vrnitev k razseljenemu baletno-nogometnemu kolektivu iz leta 2000, s katerim je koreograf v ljubljanski operi predstavil svojo sodobno baletno uspešnico 1:0, ter španskega plesalca in koreografa Alberta Quesade, ki se v Solu na Bacha in Glenna ukvarja s koreografsko proceduralnostjo, s katero je koreografovo instanco v novejši plesni zgodovini nadomestila egalitarna raba plesnih partitur in s tem de-hierarhizirala koreografsko polje plesnega modernizma.

Z vidiki telesnega nasilja v sodobni družbi se ukvarja predstava Nasilni dogodek, mladih nemških umetnikov Verene Billinger in Sebastiana Schultza, v kateri se oblike sodobne spektakularne telesne brutalnosti presprašujejo v različnih oblikah mediatizacije, flamsko- portugalski duet Pietera Ampeja in Guilherma Garrida pa v predstavi Še vedno te prenašam preizprašuje nasilnost moškega prijateljstva v okviru heteronormativnosti. Performans Bare Kolenc z naslovom Retorika − Zasebne misli problematizira institucijo sodstva in pravne retorike v razmerju do odmerjene retorične funkcije, ki je znotraj sodnega aparata dodeljena posamezniku, predstava Samo moje srbskih plesalcev, performerjev in koreografov Igorja Koruge in Ane Dubljević pa se na pretresljiv način ukvarja z oblikami sodobne psihopatologije ter hkrati zastavlja vprašanje, ali izstop iz privatnega razreševanja sistemskih protislovij lahko privede do nove družbene konsolidacije.

Nemško-srbski tandem Martina Sonderkampa in Darka Dragičevića v predstavi Približevanja #5 raziskuje razmerja med telesi in prostorom, njihovimi transformativnimi stičnimi potenciali v primerih vzajemnega delovanja ter telesnostjo in materialnostjo. Zanimajo ju senzoričen telesni sistem, njegovo delovanje in način, kako se umešča v prostor in ga s svojimi ekstenzijami hkrati preobraža. Solo Roberte Milevoj z naslovom Spet Roberta pa si s tankočutno plesno ekspresivnostjo zastavi vprašanje, ali je med naravnim in umetnim prostorom ob eskapizmu možna še kakšna sprava in stik.

V spremljevalnem programu se bodo ukvarjali z razširjenimi pogledi na pojem koreografskega, plesnega in kulturnega dela ter s časovnimi (zgodovinskimi) telesnimi in umetniškimi sledmi. Zgodovinske plesne kontekste in skupnosti bosta predstavila razstava "Ksenija Hribar: med britanskim in slovenskim sodobno plesnim kontekstom" ter strokovno srečanje Arhiviranje koreografskih praks v okviru programa Nomad Dance Institute. Razstava Roka Vevarja je del procesa dokumentacije in zgodovinjenja življenja in dela priznane koreografinje, ki je na začetku 80. let po vrnitvi iz Velike Britanije s svojimi mlajšimi plesnimi kolegi leta 1985 ustanovila plesni kolektiv in nevladno organizacijo Plesni teater Ljubljana.

Z različnimi fenomeni akumulacij časa v telesih se bodo ukvarjali na delavnici Podaljševanja #1 z Martinom Sonderkampom in Darkom Dragičevićem, ob filmu Michaela Maurissensa Telo kot arhiv in na pogovoru s plesnim dramaturgom Guyom Coolsom na predstavitvi njegove nove knjige Imaginative Bodies. Nina Božič Yams in Dejan Srhoj bosta na delavnici Uporaba koreografskih orodij v organizacijskem kontekstu sodobni ples skušala razširiti na druga polja družbenih dejavnosti, s perečim vprašanjem prekarnega dela pa se bodo soočili na predstavitvi knjige Franca Berardija Bifa z naslovom Kognitarci in semiokapital, ki bo kmalu izšla pri Zavodu Maska.

Več o programu si lahko ogledate na tej povezavi

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.