Komunist, ki se je zoperstavil desetim ameriškim predsednikom in preživel več kot 600 poskusov atentatov

Novica o smrti nekdanjega kubanskega predsednika Fidela Castra je med svetovnimi voditelji naletela na mešane odzive. Njegovi podporniki trdijo, da je Kubo vrnil ljudem, nasprotniki pa ga obtožujejo zatiranja opozicije. Predsedniku Kube Raulu Castru je sožalno brzojavko že posredoval tudi slovenski predsednik Borut Pahor. 

V Havani je včeraj  v starosti 90 let umrl dolgoletni kubanski predsednik in oče kubanske revolucije Fidel Castro. Gre za eno od najvidnejših zgodovinskih osebnosti 20. stoletja, ki je bil številnim vzor neomajnega upora proti kapitalizmu in prevladi močnejših držav, še posebej ZDA, Nemalo pa je tudi tistih, ki so ga imeli za diktatorja, saj na Kubi ni dopuščal opozicije oziroma večstrankarskega sistema.

Novico o smrti Fidela Castra je javnosti malo po polnoči prek kubanske televizije sporočil njegov brat Raul Castro, kateremu je pred slabimi desetimi leti predal oblast v državi. "Poveljnik kubanske revolucije je umrl v petek ob 22.29," je dejal Raul Castro in izjavo končal z revolucionarnim sloganom: "Do zmage, vedno!"

Kubanske oblasti so takoj razglasile devetdnevno žalovanje, pogrebna slovesnost pa bo 4. decembra v drugem največjem kubanskem mestu Santiago de Cuba. Žaro s pepelom pokojnika bodo pokopali na pokopališču Santa Ifigenia, kjer je že pokopan narodni heroj za neodvisnost Jose Marti.

Vzroka smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.

Fidel se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji. Študiral je pravo v Havani in odprl odvetniško pisarno, leta 1956 pa je s Che Guevaro in drugimi somišljeniki začel gverilsko vojno proti vladi generala Fulgencia Batiste. Leta 1959 je prisegel kot predsednik kubanske vlade in v državi uvedel komunistični režim.

Njegovi podporniki trdijo, da je Kubo vrnil ljudem, nasprotniki pa ga obtožujejo zatiranja opozicije. Med drugim se je v zgodovino zapisal tudi kot človek, ki se je s svojim komunističnim režimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameriškim predsednikom in preživel več kot 600 poskusov atentatov.

Njegov brat Raul Castro je februarja 2008 tudi uradno postal kubanski predsednik, aprila 2011 je prevzel še vodenje kubanske komunistične partije. Za cilj si je postavil "posodobitev" kubanskega socialističnega gospodarstva in uvedel številne spremembe. Med drugim je Kubancem dovolil imeti v posesti hiše in avtomobile. Otoplil je tudi odnose z ZDA.

Ameriški predsednik Barack Obama, ki je z Raulom Castrom decembra 2014 stopil na pot normalizacije odnosov med državama, je v odzivu ob smrti Fidela zagotovil prijateljstvo Kubancem. "Zgodovina bo evidentirala in ocenila ogromen vpliv te edinstvene osebnosti na ljudi in svet okrog njega," je zapisal. Kubancem je zagotovil, da bodo še naprej imeli prijatelja in partnerja v ZDA.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je na drugi strani ocenil, da svet obeležuje smrt surovega diktatorja, ki je skoraj šest desetletij zatiral lastno ljudstvo. "Čeprav se tragedije, smrti in bolečine, ki jih je povzročil Castro, ne morejo izbrisati, bo naša administracija storila vse, kar lahko, da bodo Kubanci lahko začeli pot do blaginje in svobode," je še sporočil Trump.

Novica o smrti Fidela Castra je tudi sicer naletela na mešane odzive. Medtem ko so kubanski izgnanci v ZDA, predvsem v Miamiju, slavili, so bili Kubanci doma zadržani.

Po oceni francoskega predsednika Francoisa Hollanda je Castro "poosebljal kubansko revolucijo, v vseh njenih upih in razočaranjih". Pozval je k popolni odpravi sankcij proti Kubi, da bi v celoti kot partnerka postala del mednarodne skupnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Castra označil za "simbol nekega obdobja". "Fidel je vztrajal in utrdil svojo državo med najhujšo ameriško blokado. Nanj je bil vršen strašanski pritisk, a je vseeno povedel svojo državo na pot samostojnega razvoja," je ocenil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.

"Fidel Castro je bil odločen mož in zgodovinska osebnost. Umrl je v času velikih izzivov in negotovosti ter velikih sprememb v njegovi državi," je zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, glavni zaveznik Kube v regiji, je pozval "vse revolucionarje tega sveta" k nadaljevanju poti, ki jo je utrl Castro.

Predsednik komunistične Kitajske Xi Jinping je v sporočilu poudaril, da bo "tovariš Castro živel večno". "Kitajsko ljudstvo je izgubilo dobrega in iskrenega tovariša," je poudaril Xi.

Slovenski premier Miro Cerar je v imenu vlade izrazil sožalje njegovi družini. Fidel Castro bo ostal v spominu kot ena tistih osebnosti, ki so pomembno krojile zgodovino Kube in sveta v drugi polovici dvajsetega stoletja pa vse do danes, je ocenil. Predsednik republike Borut Pahor pa je posredoval sožalno brzojavko predsedniku Kube Raulu Castru.

Enega najtoplejših poklonov pokojnemu kubanskemu voditelju je dal južnoafriški predsednik Jacob Zuma. "Predsednik Castro se je poistovetil z našim bojem proti apartheidu. Navdihnil je Kubance, da so se nam pridružili v našem boju. V poklon njegovemu spominu moramo še naprej ohranjati in gojiti tesne vezi solidarnosti, sodelovanja in prijateljstva, ki obstajajo med Južno Afriko in Kubo," je dejal.

Fidel Castro je bil sicer levičarskim politikom velikokrat navdih, še posebej v Latinski Ameriki in Afriki, a jih je velikokrat zaradi trde roke doma spravljal tudi v zadrego. Po njegovi smrti po oceni poznavalcev velikih političnih sprememb na Kubi ni pričakovati.