Darja Kocbek

 |  Svet

Kaj se utegne zgoditi z Italijo in območjem z evrom, če Renzi v nedeljo izgubi

Britanci so na referendumu glasovali za izstop države iz EU, obresti na svetovnih trgih po zmagi Donalda Trumpa v ZDA rastejo, kar je strup za visoko zadolženo italijansko gospodarstvo.

Matteo Renzi in Barack Obama v boljših časih leta 2014

Matteo Renzi in Barack Obama v "boljših časih" leta 2014
© Bela hiša / WikiCommons

Italijani bo odšli v nedeljo na volišča, kjer bodo na referendumu odločali o ustavnih spremembah. Zgodaj spomladi so izvedenci Mednarodnega denarnega sklada (IMF) sedeli skupaj in skušali ugotoviti, kateri problemi grozijo Italiji. Povesem na vrh svojega seznama so uvrstili turbulence na globalnih trgih obveznic, odločitev Britancev za izstop iz EU, »vnovične nemire na italijanskem bančnem trgu«, krepitev populizma, ki preprečuje izvedbo reform in okrepitev arhitekture EU. Če bi se ta napoved uresničila, bi Italija padla v »slabo ravnotežje«, zaradi česar bi ji zaradi visoke zadolženosti ob hitri rasti obrestnih mer grozila plačilna nesposobnost. To piše v letošnjem poročilu IMF za Italijo.

Zdaj, nekaj mesecev po njegovi objavi, kaže, da navedena tveganja drugo za drugim postajajo realnost, v Manager Magazinu piše profesor Henrik Müller. Britanci so na referendumu glasovali za izstop države iz EU, obresti na svetovnih trgih po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA rastejo, kar je strup za visoko zadolženo italijansko gospodarstvo. Bančni sistem je po oceni Financial Timesa zrel za oddelek za intenzivno nego, ker imajo banke v svojih bilancah kup gnilih kreditov. Populizem v Evropi zavira tako rekoč vsak napredek, medtem ko se Italija približuje vladni krizi z negotovim izidom.

Pri tem ne gre za malenkosti. Dolg Italije v višini več kot 2200 milijard evrov in 133 odstotkov BDP je med najvišjimi na svetu. Zadolženost države do tujih upnikov še naprej raste. Ta neto (brez premoženja v tujini) znaša 60 odstotkov BDP. Če bi Italija res bila prisiljena razglasiti plačilno nesposobnost, bi bila posledica mednarodni finančni potres. Obveznice, s katerimi se zadolžuje Italija, sodijo namreč med največje premoženje, s katerimi se trguje na finančnih trgih. Če bo predsedniku vlade Matteu Renziju v nedeljo na referendumu spodletelo, na kocki ni le Italija, ampak najbrž tudi območje z evrom, opozarja profesor Müller.

Pri tem gre bolj za politiko kot za ekonomijo. Do zdaj je Italija svoje visoke dolgove poravnavala, čeprav njeno gospodarstvo že trideset let raste počasneje kot gospodarstva drugih razvitih držav. Tisto, kar se je zdaj spremenilo, je politika. Če bodo volivci zavrnili ustavne spremembe, namerava Renzi odstopiti. Kaj bi se v tem primeru zgodilo, ni jasno.

Predčasne volitve so možnost. Po anketah javnega mnenja je v vodstvu gibanje Pet zvezd pred Renzijevo demokratsko stranko. Vodja gibanja Pet zvezd Beppe Grillo nasprotuje politiki varčevanja in strukturnim reformam, koketiral je z izstopom Italije iz območja evra. Tudi desničarska Severna liga zbira točke z zahtevami za izstop iz območja evra.

Videti je, kot da ljudje izgubljajo potrpljenje, ker se v državi nič ne premakne. Stopnja brezposelnosti mladih je visoka, stopnja zaposlenosti za delo sposobnih prebivalcev ena najnižjih v Evropi. Predvsem jug države vse bolj zaostaja. Izstop iz območja evra bi razmere zaostril. Nova lira bi v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami najprej močno izgubila na vrednosti, zato bi se realni prihodki Italijanov še znižali, država bi še težje odplačevala dolgove, ki so nominirani v evrih. Italija bi naglo drvela proti bankrotu in nihče ji ne bi mogel pomagati. Sredstva IMF ne bi bila dovolj, da bi preprečili njen padec. Evropska centralna banka (ECB) ji ob izstopu iz območja evra ne bi mogla pomagati.

Tako daleč še ni. Četudi Matteo Renzi v nedeljo izgubi referendum, kar zdaj kaže, da se bo zgodilo, se Italija lahko še nekaj časa enako kot v preteklosti prebije in postavi nazaj na noge. Najprej je mogoče imenovati tehnično vlado in tako prelagati volitve, dokler se gospodarstvo ne umiri. Toda bolj je problem politika kot gospodarstvo.

Nekateri analitiki strahove, če Renzi v nedeljo izgubi, vidijo kot pretirane. Četudi bi Gibanje pet zvezdic zmagalo na volitvah in predlagalo referendum o izstopu Italije iz območja evra, se to ne bi zgodilo čez noč, kakor kaže primer izstopa Velike Britanije iz EU. Četudi bi zmagalo na volitvah, še ne pomeni, da bi lahko sestavilo vlado, saj je vprašanje, ali bi mu uspelo najti koalicijskega partnerja oziroma večino v parlamentu.

Po italijanski ustavi referendum o odstopu od mednarodnih pogodb sploh ni mogoč. Pred razpisom referenduma o izstopu iz območja evra bi torej morali naprej spremeniti ustavo. Sicer pa anketa, ki je bila objavljena 21. novembra, kaže, da Italijani sploh niso naklonjeni izstopu iz območja evra. Podpira ga le 15,2 odstotka volivcev. Kljub temu ni mogoče reči, da poraz za Renzija prihodnjo nedeljo, to pomeni, da bi volivci zavrnili njegove predloge za spremembo ustave, ne bi imel nikakršnih gospodarskih in političnih posledic.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.