Damjana Kolar

 |  Kultura

Prva slovenska uprizoritev bizarne operete Peter Kušter

© Peter Uhan

Po decembrski premieri bo na malem odru SNG Nova Gorica 5. in 6. januarja ponovno na ogled bizarna opereta Peter Kušter, kultne londonske skupine The Tiger Lillies, ki jo je na oder postavila režiserka Ivana Djilas. Nenavadna igra, namenjena odraslim in mladini z groteskno-morbidno intenzifikacijo dobro znanih zgodb in črnim humorjem kombinira slavne zgodbe z navdihujočo estetiko in glasbeno interpretacijo.

Glasbena igra Peter Kušter (Shockheaded Peter, avtorji: The TigerLillies, Julian Crouch, Phelim McDermot) je priredba istoimenske svetovno znane otroške slikanice Peter Kušter (Struwwelpeter, 1845) nemškega psihiatra, pesnika in pisatelja Heinricha Hoffmanna. "Junk-opera," kot so jo imenovali avtorji, je bila prvič predstavljena leta 1998 v Londonu, sledile pa so uprizoritve po vsem svetu, od Broadwaya do dunajskega Burgtheatra. Dobila je tudi vrsto nagrad, med njimi je najpomembnejša Laurence Olivier Award for Best Entertainment (2002).

Čudaški trio je priredil svetovno znano otroško slikanico Peter Kušter z zgodbami o grozljivih posledicah, ki doletijo neubogljive otroke. Hoffmann je knjigo ustvaril leta 1845, ko so bili vzgojni prijemi precej drugačni od sodobnih, so pa uprizorjene zgodbe zanimive zaradi grotesknosti, črnega humorja, falzetnega petja (zelo visok, stisnjen moški glas), drastičnega pretiravanja, razkošne podobe ... igralci v predstavi pojejo, igrajo različne inštrumente (tudi nenavadne, npr. pojočo žago), uporabljajo lutke.

Hofmannov Peter Kušter obsega različne zgodbe, napisane v času t.i. črne romantike. Bizarne zgodbe pripovedujejo o slabem vedenju otrok in možnih nevarnih posledicah le-tega. Otrok, ki noče jesti, vse bolj hujša, dokler ne umre; drugi, ki ne pazi, kod hodi, pade v vodo in skoraj utone; deklica, ki se igra s prepovedanimi vžigalicami, zgori … V zgodbah se strah uporablja, da bi se otroci naučili lepega vedenja in ubogljivosti. Ne glede na dvomljivo izročilo tovrstne črne pedagogike spada delo med najuspešnejše otroške knjige; njeni motivi so bili uporabljeni v literaturi, na filmu in televiziji. Mark Twain je delo prevedel v angleščino, nedavno pa je ameriška serija Family guy parodirala njene epizode.

"Grozljiva in hkrati humorna Hoffmannova slikanica Peter Kušter, torej literarna predloga tokratne uprizoritve, danes velja za eno znajbolj kontroverznih slikanic. To so zgodbe o neposlušnih otrocih, ki s svojim neprimernim vedenjem sramotijo starše in rinejo v težave, ker so gluhi za njihova opozorila. Za to jih doletijo krute telesne kazni, ki sicer ne dosežejo želenega učinka in se za nikogar ne končajo dobro. Predvsem pa se slabo končajo za neposlušne otroke, kar nazorno prikazujejo grozljive (in hkrati smešne) ilustracije. Nasilnost, pa čeprav groteskna, pač ni ravno združljiva z načeli demokratične vzgoje in nenasilja ter z iluzijo, ki jo ponujamo otrokom, da je z dobro voljo mogoče rešiti vse konflikte v prid vseh in vsakogar. Pa vendar slikanica vedno znova, vse od prve objave 1845 v Nemčiji, navdušuje in vznemirja odrasle in otroke, navdihuje umetnice in umetnike (tudi Roalda Dahla in Tima Burtona), nanjo aludirajo številne satire, njene motive si izposojajo v oglaševanju … Kljub nelagodju, ki ga vzbuja – ali prav zaradi njega," je v gledališkem listu zapisala Metka Mencin Čeplak.

Igralci: Ana Facchini, Kristijan Guček, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Patrizia Jurinčič Finžgar, Jure Kopušar, Matija Rupel, Andrej Zalesjak. Glasbeniki: Blaž Celarec k. g., Boštjan Narat k. g., Joži Šalej k. g.Prevajalec: Andrej Rozman Roza, režija: Ivana Djilas, dramaturgija: Ana Kržišnik Blažica, lektor: Srečko Fišer, avtorji aranžmajev: Boštjan Narat, Blaž Celarec, Joži Šalej, korepetitor: Joži Šalej, scenografija in oblikovanje lutk: Barbara Stupica, kostumografija: Jelena Proković, koreografija: Maša Kagao Knez, svetovalec za animacijo lutk: Brane Vižintin, oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar, oblikovalka maske Tina Prpar

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.