Družba

McDonald’s in malo delo

Družinsko kosilo z babico in dedkom, ki delata prekarno

Ena izmed najstarejših delavk v McDonaldu, 75 letna Britanka Muriel Haggerty

Ena izmed najstarejših delavk v McDonaldu, 75 letna Britanka Muriel Haggerty
© Profimedia

V slovenskih restavracijah s hitro pripravljeno hrano McDonald’s bodo prihodnji teden začeli delati prvi štirje upokojenci. V treh ljubljanskih in eni mariborski restavraciji bodo »skrbeli za urejenost jedilnice, odnesli kak pozabljeni pladenj, obrisali mizo in seveda rekli besedo ali dve z našimi gosti«, piše na spletni strani podjetja. McDonald’s je delovna mesta v štirih restavracijah, ki naj bi bile »bolj družinsko orientirane«, hotel zapolniti prav z upokojenci, saj »vemo, da ni pravega družinskega kosila brez dedka in babice«. Kot še pojasnjujejo, naj bi bile »energija mladih in izkušnje ter toplina starejših zmagovalna kombinacija, ki ustvari pravo družinsko vzdušje tako v kolektivu kot v restavraciji«.

Na razpis za štiri delovna mesta se je prijavilo več kot sto upokojencev, največ v Mariboru. V slovenskem predstavništvu ogromne ameriške korporacije so prepričani, da si »številni upokojenci želite delovnih izzivov, občutka koristnosti in druženja ter da marsikomu pride prav dodaten zaslužek«. Z izbranimi upokojenci so sklenili pogodbe o začasnem in občasnem delu, ki upokojencem omogočajo, da delajo in hkrati prejemajo celotno pokojnino. Pogoj pri tem je, da ne delajo več kot 60 ur na mesec in na leto ne zaslužijo več kot 6300 evrov bruto. Plačilo ne sme biti nižje od 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto na uro.

V podjetju seveda ne trdijo, da želijo delovno silo upokojencev samo zato, ker brez njih ni družinskega kosila. Pomembno je, da pogodba, po kateri delajo upokojenci, »omogoča bolj prilagodljivo dogovarjanje o trajanju delovnika in tudi fleksibilnejše dogovarjanje o trajanju pogodbe,« pojasnjuje Petra Erbida, ki je v podjetju odgovorna za upravljanje kadrov. V tem so upokojenci enaki študentom, ki že dlje delajo v restavracijah McDonald’s.

Možnost za delo ob prejemanju pokojnine je leta 2013 uvedla vlada Janeza Janše. Takrat je izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko tako kot drugi sindikalisti svaril, da »gre za uvajanje nove oblike prekarnega dela, ki bi povzročila še večji dualizem na trgu dela in pokopala pogodbe o zaposlitvi«. Ureditev je skoraj popolnoma enaka predlogu malega dela, ki ga je prej poskušala uvesti vlada Boruta Pahorja, a so ga volivci zavrnili. Izkušnje iz Nemčije, po kateri so se zgledovale slovenske vlade, so kazale, da upokojenci z nizkimi pokojninami opravljajo slabo plačano delo, da sploh preživijo.

»Najbrž bo marsikateri upokojenec prisiljen sprejeti malo delo zaradi pokojnine, ki mu ne zagotavlja dostojnega preživljanja,« je ob poskusu uvedbe malega dela predvideval Franc Skinder, takratni predsednik sindikata upokojencev KS 90. »Konkurenca z otroki in vnuki, ki so dijaki ali študenti ali brezposelni, bo huda, še bolj pa neprijetna, zaradi medgeneracijske solidarnosti. Uvajanje malega dela bo koristilo predvsem lastnikom kapitala, ki bodo s temi malimi delavci, ki so praktično brez pravic, več zaslužili in hkrati izvajali pritisk na redne zaposlene, na njihove pravice in plače. Možnosti za redne zaposlitve se bodo zmanjšale, predvsem tiste za nedoločen čas.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.