MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Družba

Organodajalstvo

Pomanjkanje človeških nadomestnih delo

V Sloveniji na leto opravimo približno 120 presaditev organov. Praviloma je največ presaditev ledvic, sledijo presaditve srca, jeter in trebušne slinavke. Presaditve pljuč pri slovenskih bolnikih opravljajo v kliničnem centru na Dunaju. Pri presaditvah srca je Slovenija že nekaj let zapored celo najuspešnejša na svetu po številu presaditev na milijon prebivalcev.

Potreba po nadomestnih organih je vse večja, ponudba pa ne dohiteva povpraševanja. »Število bolnih, ki čakajo na presaditev, vztrajno narašča, darovalcev po smrti ali za časa življenja pa je premalo,« je ob oktobrskem evropskem dnevu darovanja zapisala direktorica zavoda Slovenija Transplant dr. Danica Avsec. »Na ledvice čaka okrog sto ljudi, za srce približno 50, za jetra 30 …« je povedala ta teden. »Imamo dober sistem, vendar nam primanjkuje darovalcev. Preveč je odklonitev.«

Težava se je lani povečala. Leta 2015 so svojci zavrnili darovanje organov umrlega v 19 odstotkih primerov. Lani je bil ta delež 26-odstoten. Tudi če se je umrli vpisal na seznam darovalcev, želijo zdravniki pred posegom pridobiti soglasje svojcev. »Želimo si, da bi bili vsi skupaj enotni v odločitvi za darovanje,« pravi travmatolog dr. Andrej Gadžijev, pomočnik direktorice Slovenija Transplanta za medicinske in strokovne zadeve. Lansko leto ni bilo preveč uspešno. »Leta 2015 smo imeli 26,5 darovalca na milijon prebivalcev, lani pa niti 20. Menimo, da je to predvsem posledica kadrovskih stisk v bolnišnicah,« opozarja Danica Avsec.

Kdor je pripravljen po smrti darovati organe, se lahko v Sloveniji vpiše na seznam darovalcev. A za to se zaradi premalo preprostega postopka odloči premalo ljudi. »Čeprav se več kot polovica Slovencev strinja s presaditvijo organov in tkiv kot obliko medicinskega zdravljenja in celo izkazuje namero za darovanje organov in tkiv po smrti ali za privolitev v darovanje organov sorodnikov, je le 0,22 odstotka Slovencev uradno registriranih darovalcev organov. Na splošno so stališča pretežno naklonjena darovanju organov, vendar tem naklonjenim stališčem ne sledi tudi vedenje,« piše v zasnovi raziskovalnega projekta, ki sta ga pred kratkim začela Nacionalni inštitut za javno zdravje in Fakulteta za družbene vede, z njim pa želita ugotoviti razloge za to neskladje.

Ena od možnosti za povečanje potencialnega nabora darovalcev je uvedba domnevne privolitve v darovanje, po kateri bi bili vsi ljudje obravnavani kot potencialni darovalci, če se ne bi temu izrecno odpovedali. Takšna ureditev je z začetkom novega leta začela veljati v Franciji. Slovenski zdravniki so jo poskušali uvesti že leta 2010, a kot pravi Danica Avsec, »za spremembo zakona ni bilo politične volje«.

Domnevno privolitev poznata tudi naši sosedi Avstrija in Hrvaška. »V Avstriji velja, da je truplo last države in niti svojci ne morejo preveč vplivati na usodo organov pokojnika,« pravi Andrej Gadžijev. Na Hrvaškem so pravila manj stroga, kljub temu pa se lahko pohvalijo z eno najvišjih stopenj darovanja organov na svetu, skoraj enkrat višjo kot v Sloveniji. Prav tako je visoko na tem seznamu Španija, ki pa nima uvedene domnevne privolitve. Osveščenost ljudi in njihov altruizem sta verjetno pomembnejša od sistema.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.