MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

23. 1. 2017  |  Ekonomija

Rasna diskriminacija ameriških velebank pri kreditiranju

Temnopolti in komitenti latinskoameriškega porekla so morali pri enaki boniteti velebankam v ZDA plačevati višje obresti kot belopolti

Sedež banke JP Morgan Chase

Sedež banke JP Morgan Chase
© WikiCommons

Za globo 55 milijonov dolarjev se je poravnala ameriška velebanka JP Morgan Chase na podlagi tožbe, ker je 53 tisoč temnopoltim in komitentom latinskoameriškega porekla zaračunavala višje obresti za hipotekarne kredite kot belcem ob enaki boniteti. Med letoma 2006 in 2009 je temnopoltim za hipotekarni kredit v višini 191,100 dolarjev zaračunala za 1.126 več obresti kot belopoltim kreditojemalcem z enako boniteto, latinskoameriškim pa za kredit v višini 236.800 dolarjev za 968 dolarjev več. Poravnave še ni potrdil sodnik.

Kot poroča Washington Post v banki JP Morgan Chase očitke o diskriminaciji zavračajo. Pravijo, da so različne cene za kredite določili neodvisni posredniki, ki so za banko prodajali hipotekarne kredite. Trdijo še, da imajo dober program za nadzor, vendar niso odgovorni za dejanja posrednikov.

JP Morgan Chase je kot največja ameriška banka tudi največja dajalka hipotekarnih kreditov. Leta jih je dodeljevala prek mreže posrednikov, ki so sami odločali, po kakšnih obrestnih merah bodo posameznim komitentom odobravali kredite. Toda, ko jim je uspelo prodati kredit z višjo obrestno mero, so bili nagrajeni z bonusom. Banka od njih ni zahtevala pojasnila, zakaj so nekaterim ponudili višjo obrestno mero. Tožniki pravijo, da bi v banki morali vedeti, da so bili kreditojemalci, ki so pripadniki manjšin, rutinsko diskriminirani.

Znesek globe 55 milijonov dolarjev je za tako veliko banko, kot je JP Morgan Chase, majhen, pravi Carl Tobias, profesor na univerzi Richmond. Po njegovih besedah sta banka in oblast v ZDA želela skleniti poravnavo pred nastopom novega predsednika Donalda Trumpa, saj je negotovo, kako bo v takšnih primerih ravnala nova administracija. Organizacije za varstvo človekovih pravic in potrošniške organizacije se bojijo, da bo ministrstvo za pravosodje v mandatu Donalda Trumpa vložilo manj tožb proti bankam zaradi rasne diskriminacije.

Ministrstvo za delo je pohitelo s tožbo proti JP Morgan Chase, ker je nekaterim ženskam med zaposlenimi izplačevala nižje plače kot moškim. Vsaj od 15. maja 2012 naj bi na tak način diskriminirala 93 žensk. Banko so na tovrstno kršenje zakonodaje opozorili že leta 2015, a še vedno določenemu številu žensk izplačuje bistveno nižje plače kot moškim. Tudi te očitke v JP Morgan Chase zavračajo.

Oblasti so podobne poravnave zaradi diskriminacije manjšin že dosegle z drugimi bankami, vključno z Wells Fargo za poslovno prakso v času nepremičninskega balona in finančne krize. Ta banka je morala na podlagi poravnave leta 2012 plačati 175 milijonov dolarjev globe. Kot je takrat poročal New York Times, je višje obrestne mere zaračunala 30 tisoč kreditojemalcem, ki so pripadniki manjšin, 4000 pa je prepričala, da so najeli dražji kredit, ko je belopoltim komitentom z enako boniteto odobravala običajne kredite.

Tudi v Wells Fargo so zavračali očitke, da so naredili kaj narobe. Po poravnavi so sporočili, da ne bodo več dajali hipotekarnih kreditov prek neodvisnih posrednikov. Za poravnavo pa so se odločili zato, ker so ocenili, da je to najbolje za vse.

Ministrstvo za stanovanja in urbani razvoj je po poročanju Reutersa vložilo tožbo proti Bank of America in dvema njenima zaposlenima zaradi diskriminatornega obnašanja do dveh komitentov latinskoameriških korenin, ki sta se zanimala za kredit v Južni Karolini. Tudi za Bank of Amerika to ni prva tožba zaradi diskriminacije. Na obravnavo na vrhovnem sodišču čaka tožba zaradi izkoriščevalske prakse kreditiranja temnopoltih in Latinoameričanov za nakup stanovanj v Miamiju. Ta tožba je bila vložena proti Bank of America in Wells Fargo. Vrhovno sodišče namerava o njej odločiti do junija.

Na podlagi stanovanjskega zakona v ZDA ni dovoljena diskriminacija pri prodaji hipotek na podlagi rase, barve kože, nacionalne pripadnosti, relije, spola, družinskega statusa ali invalidnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.