MLADINA Trgovina

Klemen Košak

17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Ekonomija

»Naj zaposlovalec«

Kaj pa pokojnine Lidlovih prodajalcev?

Lidl Slovenija, slovenska podružnica nemške trgovinske verige, je pred kratkim prejel certifikat »Top Employer« ali »naj zaposlovalec«. Certifikat podeljuje nizozemski inštitut Top Employers na podlagi pregleda podjetja, ki za to zaprosi in pregled tudi plača. Kot je lani za Delo pojasnila predstavnica inštituta Victoria Alcober, certifikat sporoča, da je njegovemu nosilcu »resnično mar za dobro počutje sodelavcev, karierne želje, možnosti razvoja, obseg razvoja njihovih sposobnosti, usklajevanje zasebnega in službenega življenja«.

Vodja področja kadrov v Lidlu Slovenija Lea Tkalec je konec prejšnjega tedna za Manager, prilogo časnika Finance, razložila, da »dobiček ne trpi, če vlagaš v zaposlene«. Že ko je pred sedmimi leti prišla v podjetje, naj bi bilo to imelo zelo dobro razvite programe usposabljanja oziroma uvajanja v delo, potem pa se je začelo ukvarjati še »z razvojem zaposlenih, odnosi z njimi in programi, ki jih zaposleni potrebujejo in želijo«. Po njenih besedah naj bi prav razvoj kadrov in »pravično obravnavo zaposlenih« revizorji ocenili nadpovprečno. »V ljudi na letni ravni vlagamo milijonske zneske, ampak je vredno, vidimo tudi rezultate.«

Večina prodajalcev v Lidlovih trgovinah je zaposlena za 25 ur na teden. Povprečna plača prodajalcev je po besedah Lee Tkalec decembra znašala 920 evrov bruto, kar bi pomenilo, da je v zadnjih dveh letih zelo zrasla. Leta 2014 so v Lidlu trdili, da prodajalci prejemajo od 700 do 820 evrov bruto na mesec. Vsaj neto plače so nedvomno precej višje kot v drugih trgovinskih verigah, saj drugje za enake ali nižje bruto plače večinoma delajo osem ur na dan. Toda delo s krajšim delovnim časom pomeni nižje socialne in zdravstvene prispevke. »Plače niso problem,« priznava sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič, vendar dodaja, da zaradi nižjih prispevkov »ti delavci ob upokojitvi ne bodo imeli dovolj delovne dobe«. Poleg tega opozarja, da je njihov urnik zelo prožen, zato si, čeprav delajo le po pet ur na dan, težko najdejo dodatno službo.

»Ključni razlog za takšen model zaposlovanja je fleksibilnost pri organizaciji delovnega procesa, s čimer se prilagajamo številu kupcev v trgovinah v posameznih dnevih in urah ter tako optimalno načrtujemo izmene,« je pojasnjevala Tina Cipot iz Lidla leta 2014, ko je vlada zvišala doplačila do polne delovne dobe. Lidlove zaposlene je to razburilo, saj se je mesečni strošek za doplačilo, ki so ga plačevali iz neto prihodkov, začel postopoma zviševati s 75 evrov na 190 evrov. Rožič je že takrat dejal, da je mogoče težavo preprosto rešiti: »Iz tega, koliko nadur opravijo, je jasno, da bi morali biti zaposleni za polni delovni čas.« Na inšpektoratu za delo sicer navajajo, da so pri Lidlu Slovenija od leta 2012 med drugim ugotovili »nekaj kršitev glede upoštevanja efektivnega delovnega časa, letnega razporeda delovnega časa, glede prepovedi opravljanja dela preko polnega delovnega časa in glede odmora med delovnim časom«.

Če verjamemo pojasnilom Lee Tkalec, pri zagotavljanju denarja, ki bi bil potreben za uresničenje želja zaposlenih, ne bi smelo biti zadržkov, saj »dobiček ne trpi«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Tina Cipot, Vodja oddelka za Korporativno komuniciranje, Lidl Slovenija

    Naj zaposlovalec

    V podjetju Lidl Slovenija je že skoraj 1300 zaposlenih, od tega jih je več kot 70 odstotkov, pretežno v trgovinah, zaposlenih za krajši delovni čas od polnega. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji trenutno pri izračunu mesečnih pokojnin poleg zneska, ki ga posameznik vplača v pokojninsko blagajno, upošteva tudi dopolnjeno delovno dobo – čas zaposlitve v urah. Več