MLADINA Trgovina

9. 3. 2017  |  Družba

Pozor, škoduje zdravju!

Kaj, če bi bilo vse, kar lahko kupimo, opremljeno tudi z opozorili o škodljivih vplivih na zdravje, družbo in okolje?

© Pixabay

V reklamah proizvajalci potrošnike ves čas prepričujejo, zakaj potrebujejo prav njihov izdelek in storitev. Veliko redkeje so na voljo informacije o negativnih učinkih naših nakupov na okolje, druge ljudi in na nas same. Medtem ko je tisk pri reklamah čim večji, koristi proizvajalci poudarjajo s srečnimi široko nasmejanimi ljudmi, opozoril o negativnih učinkih večinoma ni, če so, so natisnjena z drobnimi črkami, da jih komajda preberemo. Samo ena skupina izdelkov ima na embalaži namesto srečnih mladostnih ljudi z velikimi črkami navedene škodljive vplive, v zadnjem času so besede še ponazorjene s fotografijami. To so tobačni izdelki.

Publicistka Maya Silver na portalu Truthout navaja, da so tovrstna negativna opozorila prvi leta 1985 uvedli Islandci. Leta 2000 so se začela širiti tudi v druge države, prva država, ki je leta 2001 predpisala opozorila o škodljivosti kajenja na embalaži, je bila Kanada. Z novo direktivo o tobačnih izdelkih je leta 2014 zdravstvena opozorila na embalaži predpisala Evropska unija. Slovenija je to direktivo pred kratkim prenesla v svoj pravni red z zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.

Ker so fotografije veliko bolj učinkovito opozorilo kot besedilo, Maya Silver razmišlja, da bi lahko tak način opozarjanja o škodljivosti razširili še na druge izdelke. Izdelala je predloge, kakšna bi takšna opozorila lahko bila. Potrošnike bi recimo začeli na črpalkah opozarjati s sporočili, da bencin in dizel povzročata utopitve, ker fosilna goriva povzročajo podnebne spremembe, zaradi katerih se bo raven morja do leta 2100 dvignila za več kot 6 metrov. 

Kupce sadja in zelenjave bi opozarjali, da pesticidi povzročajo raka, saj kupec v trgovini ne ve, da je kmetje zaradi rabe pesticidov zbolevajo za rakom. V Franciji na primer zavarovalnice rak že nekaj let upoštevajo kot poklicno bolezen kmetov. Potrošniki prav tako ne vedo, da smeti, ki jih odmetavamo, povzročajo begunsko krizo, saj metan, ki nastaja na odlagališčih za odpadke, povzroča podnebne spremembe, te povzročajo sušo, ta povzroča konflikte, zaradi katerih so ljudje prisiljeni bežati drugam.

Maya Silver je jasna. Nerealno bi bilo pričakovati prehod v svet brez vplivov na zdravje in okolje. Ne glede na to pa opozorila s fotografijami veliko pripomorejo k boljši ozaveščenosti potrošnikov. Sprejeti bi bilo treba zakonodajo, s katero bi podjetjem predpisali, da morajo potrošnikom prikazati vse plati izdelka, tako pozitivne kot negativne za lastno telo, druge ljudi, okolje.

Za ZDA ocenjuje, da je možnost za to, da bi predpisali takšne zahteve, zelo majhne. Enako je mogoče reči tudi za Evropsko unijo, kjer so voditelji držav članic lani v jeseni najprej podpisali, evropski poslanci pa letos ratificirali sporazum o prosti trgovini in investicijah CETA, ki ima 1500 strani zapletenega pravnega besedila, to vključuje mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami. Ta mehanizem korporacijam omogoča, da od držav lahko zahtevajo prek zasebnih sodišč odškodnino, če te sprejmejo zakonodajo za varstvo okolja in zdravja ljudi, zaradi katere bi korporacije imele manj dobička od pričakovanj. Informiranje tako o pozitivnih kot negativnih plateh izdelkov in storitev lahko z organiziranimi akcijami dosežejo le ljudje sami. Potrebno bi bilo torej gibanje, ki bi preseglo meje držav.

Korporacije za prodajo svojih izdelkov in storitev potrebujejo kupce, po tej logiki bi jih naraščanje števila ljudi, ki umrejo zaradi raka in so zaradi škodljivih posledic rabe njihovih izdelkov prisiljeni postati begunci, moralo skrbeti. Toda elita najvplivnejših in najpremožnejših ocenjuje, da je že zdaj od več kot 7 milijard, kolikor nas je na svetu, ena milijarda ljudi odveč.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.