MLADINA Trgovina

Jure Trampuš

10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

Vladne stranke utrjujejo diskriminacijo med različnimi partnerskimi zvezami

Nepotrebni kompromis

Ministrica Anja Kopač Mrak je pripravila ambiciozno reformo družinskega zakonika, uvajajo se posebna družinska sodišča, predvidene so posvojitve vnukov, nov način odločanja o zakonskih in družinskih sporih … A kot vedno se je znova zapletlo na začetku, pri pojmu zakonske zveze. Četudi se zakon ne dotika pravic istospolnih partnerjev, kakor je bilo leta 2012, ko je družinski zakonik padel na referendumu, je konservativne sile znova zmotila definicija zakonske zveze. Ta naj bi bila preohlapna in žaljiva. Na seji sta ministričin predlog najbolj napadala Metka Zevnik in Aleš Primc, za njimi pa predstavniki NSi.

Kaj se je zgodilo? Po izvornem predlogu zakona je 3. člen zakonsko zvezo definiral kot »življenjsko skupnost moškega in ženske, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik«. Izvorna definicija je namenoma nevtralna, četudi bi ji lahko očitali, da v partnerskih zvezah ne živijo zgolj moški in ženske, obstajajo tudi druge oblike skupnosti, tukaj, med nami. A predlog ministrstva je vseeno politično razumljiv, nekoč so točno zaradi bolj ohlapno zapisane definicije izgubili na referendumu.

Kljub temu je poslanska skupina NSi vložila amandma, po kateri je zakonska zveza skupnost »moža in žene« (ne moškega in ženske), saj gre, kot pravijo, za razvrednotenje jezika, »katera žena si želi biti zgolj ženska svojega moža in obratno«. Ta predlog je bil na seji odbora sprejet.

Na prvi pogled gre za malenkost, a zakonske definicije ustvarjajo družbene norme. Seveda ne gre zgolj za tehnični termin, pravi filozof dr. Tadej Troha. »Na odboru, kjer so predstavniki še neobstoječe politične stranke v definicijo družine želeli vključiti tudi nerojene otroke, je poslanska večina naredila nepotreben kompromis na simbolni točki. Besedna zveza mož in žena implicira zastareli pogled na odnose znotraj zakonske zveze, tudi podrejanje, vloge in podobno.« Namesto da bi poslanska večina vztrajala pri ideji, da se v dialogu s konservativnimi političnimi silami sprejemajo začasne rešitve, kakršna je recimo zakon o partnerski zvezi, in hkrati odpirala družbo, počne nasprotno. »Ta koncesija Novi Sloveniji pokaže, da družinski zakonik ni samo v splošnem kompromis z desnico (ko iz njega izključi vse tiste osebe, za katere so spisali zakon o partnerski zvezi), ampak da ji koalicija popušča tudi znotraj teh kompromisnih okvirov. Kar je jasen signal, da diskriminacija ni samo začasna in da čaka na ustrezno prihodnost, ko bo njena odprava postala družbeno sprejemljiva, ampak je dodatno utrjena, dodatno afirmirana. Rečeno drugače, pokaže se, da politična sredina v situaciji, ko pristane na kompromis z desnico, ni zmožna vztrajati tudi pri svojih zmernih, simbolnih korakih naprej, ampak da se lahko samo še dodatno giblje v smer desnice in kot pretirano napredna nazadnje korigira tudi svoja stališča,« dodaja Troha. Če med konservativni del slovenske politike seveda ne spadajo kar vsi poslanci tudi vladnih strank, ki v tej simbolni spremembi niso videli problemov.

Zadaj je povsem zgrešen političen premislek. Kakršnakoli bo na koncu vsebina 307 členov dolgega novega družinskega zakonika, ga bo verjetno čakal nov referendumski preizkus. To, da se zakon ne dotika pravic istospolnih partnerjev, na koncu ne bo pomembno. Aleš Primc bo 25. marca ustanovil stranko, če želi biti politično uspešen, se bo vseskozi upiral »izrojeni levici«, govoril o tem, da v družinskem zakoniku manjkata ključni besedi »ljubezen in zvestoba« in da bi morali imeti »nerojeni otroci status otroka in družinskega člana«.

Dobrodošli v Sloveniji leta 2017.

Aleš Primc in Metka Zevnik.

Aleš Primc in Metka Zevnik.
© Borut Krajnc

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.