MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

14. 3. 2017  |  Kultura

Pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja

Vladimira Bratuž: Riba, Tivoli Ljubljana (1958-1959)

Vladimira Bratuž: Riba, Tivoli Ljubljana (1958-1959)

V Galeriji Avla NLB v Ljubljani je do 20. aprila na ogled arhitekturna razstava z naslovom V ospredje: pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja, ki sta jo v sodelovanju z Galerijo DESSA pripravila Center arhitekture in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Razstava je nastala z namenom osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega arhitekturnega ustvarjanja. Koncept razstave: Center arhitekture Slovenije in Helena Seražin

Razstava se tematsko navezuje na aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women), ki na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti poteka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta z namenom strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del "anonimne" in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urbanizma. 

Prva iz serije razstav je posvečena pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam arhitektk, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Bile so neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali soprogov, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine, od Plečnikovih tržnic do Ravnikarjevega Trga republike. Že tako zaradi družbenih predsodkov omejene zgolj na nekatera področja arhitekturnega ustvarjanja, kot so risanje načrtov, parkovne zasnove, notranja oprema in industrijsko oblikovanje, urbanizem, le redko tudi javna in individualna gradnja, so bile največkrat primorane svoje delovanje še dodatno omejiti, če so si ustvarile družino.

Izbrana dela tako predstavljajo pomembnejše projekte prvih generacij slovenskih arhitektk, ki jih je treba glede na čas, razmere in vlogo žensk v času nastanka, gledati in ocenjevati z drugačnimi merili. Razstava je zasnovana večplastno, s poudarkom na kakovosti del in kompleksnosti ideje, ter razkriva ustvarjalno moč posameznih avtoric. Predstavljena so dela desetih arhitektk, od prvih predvojnih diplomantk Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika, do prve povojne generacije arhitektk, ki so študij zaključile tudi pri Edvardu Ravnikarju in Edu Mihevcu.

Na razstavi sodelujejo: Vladimira Bratuž, Majda Dobravec Lajovic, Magda Fornazarič Kocmut, Marta Ivanšek, Nives Kalin Vehovar, Juta Krulc, Seta Mušič, Dušana Šantel Kanoni, Gizela Šuklje in Branka Tancig Novak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.