MLADINA Trgovina

15. 3. 2017  |  Družba

Tri stvari, ki skrbijo izumitelja spleta

Izvajalci političnih kampanj zlorabljajo splet za netransparentno in neetično oglaševanje, je ena od treh skrbi izumitelja spleta Tima Bernersa-Leeja

Tim Berners-Lee, oče svetovnega spleta

Tim Berners-Lee, oče svetovnega spleta
© Paul Clarke / WikiCommons

Predstavljal sem si mrežo kot odprto tribuno, ki bi vsakomur povsod omogočila delitev informacij, dostop do priložnosti in sodelovanje prek geografskih in kulturnih meja, 28 let po vložitvi svojega predloga razlaga izumitelj svetovnega spleta Tim Berners-Lee. V mnogih ozirih se je ta načrt uresničil, v zadnjem letu dni pa je vse bolj zaskrbljen zaradi treh stvari, za katere je treba najti rešitve, da bo splet res lahko orodje, ki služi vsemu človeštvu.

Izgubili smo nadzor nad našimi osebnimi podatki, je prva skrb. Mnoge spletne strani nam ponujajo brezplačne vsebine v zameno za osebne podatke. Mnogi uporabniki se s tem strinjamo, pogosto s potrditvijo dolgih nejasnih dokumentov. Bistvo teh dokumentov je, da se z njihovo potrditvijo strinjamo z zbiranjem naših osebnih podatkov v zameno za brezplačne vsebine, ki jih imamo na voljo. Pri tem spregledamo, da izgubimo nadzor kdaj in komu podjetja dajejo oziroma prodajajo naše podatke. Pogosto tudi nimamo možnosti, da bi podjetju povedali, katerih osebnih podatkov ne želimo deliti, zlasti ne z nekom nepoznanim.

Tim Berners-Lee nadalje opozarja, da ima množično zbiranje podatkov tudi druge posledice. V sodelovanju s podjetji nas vlade prek spleta vse bolj nadzorujejo ter sprejemajo vse ostrejše zakone za omejevanje pravice do zasebnosti. Tudi v državah, za katere smo prepričani, da so na prvem mestu interesi državljanov, so glede nadzora šli predaleč. Ta nadzor omejuje možnosti uporabe spleta med drugim za iskanje pomembnih informacij o občutljivih boleznih, spolnosti ali religiji.

Drugi problem, ki ga je treba odpraviti za ohranitev spleta, kot si ga je zamislil njegov izumitelj, je, da je preveč lahko prek njega širiti lažne informacije.

Drugi problem, ki ga je treba odpraviti za ohranitev spleta, kot si ga je zamislil njegov izumitelj, je, da je preveč lahko prek njega širiti lažne informacije. Večina ljudi išče novice in informacije prek spleta z uporabo peščice socialnih medijev in iskalnikov. Več kot dobijo klikov, več prihodka ustvarijo podjetja, ki so njihovi ponudniki. Ta podjetja prek algoritmov z uporabo naših osebnih podatkov odločajo, kaj nam pokažejo, ko v iskalnik vtipkamo pojem. Ker so ti algoritmi narejeni tako, da nam izberejo tisto, za kar na podlagi naših podatkov, ki jih ves čas zbirajo, sklepajo, da nas zanima, se dezinformacije lahko prek spleta širijo kot požar. Ljudje s slabimi nameni lahko tako brez težav zlorabijo sistem za širjenje dezinformacij za lastno finančno in politično korist.

Tretji problem je politično oglaševanje na spletu, ki je zelo hitro postalo prefinjen posel. Ker večina ljudi dobiva informacije samo z nekaj spletnih strani, z izpopolnjevanjem algoritmov pa je mogoče zbrati vse več njihovih osebnih podatkov, izvajalci političnih kampanj lahko pripravljajo ciljne kampanje za uporabnike. Po enem od virov so v predvolilni kampanji v ZDA lani vsak dan na Facebooku objavili 50 tisoč različic reklam. Tega nikakor ni mogoče nadzirati. Po nekaterih podatkih so določeni politični oglasi neetični, saj usmerjajo volivce na lažne novičarske strani, omejujejo dostop do rezultatov javnih anket in podobno. Ciljno oglaševanje omogoča izvajalcem kampanj, da različnim skupinam volivcev sporočajo povsem različne, tudi nasprotne stvari. Je to demokratično, sprašuje Tim Berners-Lee.

To so večplastni problemi in rešitve ne bodo enostavne. Nekaj osnovnih poti je že znanih. Sodelovati je treba s spletnimi podjetji pri vzpostavljanju sistema, ki bo omogočil, da bodo uporabniki spet dobili nazaj nadzor nad poštenim delom svojih osebnih podatkov. To vključuje tudi razvoj nove tehnologije, kot so »zabojniki podatkov«, če je to potrebno, pa tudi preverjanje alternativnih modelov za plačila, kot sta naročnina in mikroplačila. Vladam je treba preprečiti sprejemanje vedno novih zakonov, ki omogočajo vedno več nadzora.

Tretji problem je politično oglaševanje na spletu, ki je zelo hitro postalo prefinjen posel.

Podjetja, kot sta Google in Facebook, je treba spodbujati, naj nadaljujejo z ukrepi za preprečevanje širjenja lažnih informacij, hkrati pa je treba preprečiti ustanavljanje morebitnih centralnih organov, ki bi odločali kaj je »res« in kaj ne. Več transparentnosti je potrebno zagotoviti pri pisanju algoritmov, da bomo uporabniki spleta lahko lažje razumeli, kako nastajajo informacije, ki so pomembne za njihovo življenje. V zakonodaji je treba zamašiti luknjo, ki omogoča neetično in netransparentno politično oglaševanje prek spleta.

Vsi smo ustvarili svetovni splet, kot ga imamo danes, zdaj moramo vsi ustvariti splet, ki ga želimo – to je splet za vse, pravi njegov izumitelj Tim Berners-Lee.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.