Nexit: Ali Nizozemcem res nič ne manjka? 

Na Nizozemskem je enako kot v Sloveniji veliko samostojnih podjetnikov, ki so to postali iz nuje, njihovo število je skupaj s samozaposlenimi naraslo na en milijon

Sezona se je začela. Od Amsterdama do obale Severnega morja na poljih cvetijo tulipani različnih barv. Če verjamemo njihovim prodajalcem, jih bodo letos prodali več kot 2 milijona, kar je največ doslej. Na tej podlagi bi lahko sklepali, da Nizozemcem, ki so na včerajšnjih parlamentarnih volitvah lahko izbirali med kandidati rekordnih 28 strank, nič ne manjka.

Gospodarska rast je lani dosegla 2,1 odstotka, kar je največ v zadnjih devetih letih. Brez zaposlitve je po uradnih statistikah 5,5 odstotka za delo sposobnih državljanov. »Gre nam bolje, kot sosedom,« je za die Zeit povedal minister za gospodarstvo Henk Kamp. Navadnim državljanom res gre tako dobro, kakor trdi minister?

V državi je veliko jeznih volivcev, čeprav je vlada državo hitro spravila iz krize. Ti državljani v svojem vsakdanjem življenju ne čutijo gospodarske rasti. Veliko jih ima zaposlitev, a finančno niso na boljšem, kot so bili v času krize. Uradni podatki tudi ne pokažejo celotne resnice. Čeprav je stopnja brezposelnosti nizka, se veliko Nizozemcev boji za svojo službo. Leta 2008 jih je imela »varno službo« več kot polovica, zdaj je takšnih zaposlenih samo še tretjina. Vse manj »varnih služb« je na Nizozemskem zato, ker se je spremenil način dela. Statistika med brezposelne recimo ne šteje ljudi, ki neprostovoljno niso zaposleni za polni delovni čas, prav tako ne brezposelnih, ki so prenehali iskati službo.

Že nekaj časa ni več vsak, ki ima delo, tudi redno zaposlen. Tako kot v Sloveniji je tudi na Nizozemskem vse več samostojnih podjetnikov, veliko jih je to postalo iz nuje. Izvedenci ocenjujejo, da je samozaposlenih in navideznih samostojnih podjetnikov na Nizozemskem že 1 milijon. Ta milijon ljudi nima dostopa do sistema socialnega varstva, težko dobijo bančni kredit.

Način zaposlitve je le en razlog za to, da so Nizozemci prepričani, da od gospodarske rasti nimajo nobene koristi. Pomemben razlog za to so tudi ostri varčevalni ukrepi, ki jih je sprejela vlada. Upokojitveno starost je dvignila s 65 na 67 let, povišala je prispevke za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa morajo bolniki za zdravljenje več kot do zdaj doplačati iz lastnega žepa. Nižje so štipendije za študente in invalidnine. S te mi ukrepi je vlada znižala proračunski primanjkljaj, volivci pa jih ne podpirajo.

Tako rekoč ni verjetno, da bi Nizozemci izstopili iz EU, saj več kot 70 odstotkov blaga, ki ga izvozijo, prodajo v druge članice EU. »Nizozemska je ena najbolj globaliziranih držav na svetu, je država trgovcev, ki imajo koristi od proste trgovine z Evropo in svetom,« pravi Günter Gülker, predsednik nemško-nizozemske gospodarske zbornice. Medtem ko izstop Nizozemske iz EU (Nexit) ne pride v poštev, je vprašanje, ali Nizozemska dejansko potrebuje evro. Vlada se je to ravnokar odločila preveriti.