MLADINA Trgovina

Thomas Schulz

14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Družba  |  Intervju

Stefan Oschmann, direktor Mercka

Direktor farmacevtskega koncerna Merck, o tehničnem napredku v boju proti raku, Googlovi konkurenci in pasteh medicine dveh razredov

»Za tehnološke koncerne smo zelo privlačni«

Stefan Oschmann od maja 2016 vodi nemški koncern Merck. Doktor veterine je poklicno pot zastavil v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo, nato pa je leta 1989 začel delati za ameriški farmacevtski koncern MSD. Merckova koncerna v Nemčiji in Združenih državah Amerike sta od leta 1919 ločeni podjetji. Oschmann je bil poleg tega dolga leta predsednik svetovnega farmacevtskega združenja.

Gospod Oschmann, biotehnologija je v razcvetu in vsako leto se registrira na stotine zagonskih podjetij. Farmacevtski koncerni vlagajo milijarde v nove raziskovalne smeri. Govori se o novem obdobju v medicini. Od kod na lepem takšno navdušenje?

Pri tehnologiji se veliko dogaja. Spremenil pa se je tudi svet: zdravniki, znanstveniki in zdravstvene zavarovalnice zahtevajo zdravila, ki prinašajo velike zdravstvene koristi ravno tam, kjer smo doslej imeli primanjkljaj. Tako so nastale številne inovacije, na primer v genetiki.

Podobno velika pričakovanja so bila značilna za konec devetdesetih let. Kaj je tokrat drugače?

Na številnih področjih, kot sta onkologija in celično zdravljenje, smo že preboleli začetno pretirano navdušenje. Vendar imajo ta področja prihodnost. Dobili smo čisto nove tehnološke platforme in orodja, s katerimi je mogoče doseči marsikaj.

Kaj to konkretno pomeni?

Pri začetnih raziskavah so občutno pospešili razvojne metode, tako da programska oprema na primer lahko analizira rakavo tkivo. Digitalizacija nam ponuja nova orodja, avtomatizacija pa poenostavlja postopke. Podatke laže ovrednotimo. Čas medicine po meri posameznika, ki smo se je nadejali že pred desetimi leti, se končno začenja.

Mogoča je zaradi vedno boljših algoritmov in napredka umetne inteligence. Ste bili zato s celotnim vodstvom koncerna pred kratkim v Silicijevi dolini?

Obiskali smo Google, IBM in številne druge. Nismo le klepetali, temveč smo zastavili konkretne projekte. V farmacevtskih raziskavah niti ne gre toliko za velike podatke, temveč prej za globoke podatke …

… torej za to, da je mogoče podatkovne sklope analizirati v najmanjše podrobnosti.

Da, v raziskave je pogosto vključenih le 500 do 1000 pacientov. Zdaj pa lahko pri tem ovrednotimo celoten genom skupaj s številnimi drugimi podatki. Tako dobimo tudi odgovore na vprašanja, ki jih sploh nismo postavili. Noro!

Sem vnet zagovornik načela, naj bo cena zdravil odvisna od učinka.

Začeli ste sodelovati z zagonskim podjetjem Palantir, znanim po tem, da za ameriške tajne službe izvaja zapletene analize podatkov in je menda pomembno prispevalo, da so našli Osamo bin Ladna. Pri čem boste sodelovali?

Merck je tradicionalno dober v biologiji, fiziki in kemiji. Zdaj potrebuje še informatike in strokovnjake za podatke. Vsako podjetje, ki dela s tehnologijo, potrebuje takšno znanje. S Palantirjem bi radi sodelovali dolgoročno. Seveda nam ne bodo v celoti razkrili, kako delujejo njihovi algoritmi, vendar bomo sodelovali tako tesno, da bomo te zmožnosti lahko razvili sami.

Kako je to videti v praksi?

Z novimi oblikami zdravljenja raka se prvič ponuja možnost, da 20 do 40 odstotkov bolnikov pri nekaterih oblikah raka ne bo le živelo dlje, temveč bodo lahko tudi ozdraveli. Hkrati je ta nova onkologija tako zapletena, da potrebuje podporno programsko opremo. Palantir pomaga iskati odgovore na vprašanja, povezana s kliničnimi podatki: zakaj se nekateri bolniki odzovejo na zdravljenje, drugi ne? Kakšno zdravljenje bi bilo mogoče razviti, da bi delovalo pri več ljudeh? Vse to je že pripomoglo, da smo nekatere raziskave zastavili čisto drugače kot prej.

Vendar moramo za ta napredek razkriti več osebnih podatkov, celo svojo DNK. Državljani se morajo odločiti, kaj se jim zdi pomembnejše: nova zdravila za raka ali zasebnost.

Mislim, da je mogoče združiti oboje. Pri raziskavah navsezadnje ne gre za identiteto bolnikov. Potrebujemo analizo genoma, tkiva, biološke markerje iz krvi – ne pa osebe, ki se skriva za tem. Osebno bi te podatke dal na voljo za raziskave. Industrija se pri tem ne sme iti skrivalnic, temveč mora pregledno razložiti, kaj počne s podatki.

Google in drugi digitalni koncerni se tudi sami skušajo preriniti v vede, ki se ukvarjajo z zdravjem, torej farmacijo, medicinske naprave in biotehnologijo. Vas je tega strah?

Če dobro pogledate, kako močna so tehnološka podjetja v resnici na tem področju, vas bo to prej razočaralo. Pogosto podcenjujejo predvsem zapletenost zakonske ureditve. Za pridobitev dovoljenja za zdravila in varovanje podatkov veljajo strogi predpisi in mi ta svet razumemo veliko bolje od njih. Zato je bilo osrednje spoznanje našega potovanja v Silicijevo dolino, da smo za tehnološke koncerne zelo privlačni.

Silicijevo dolino kot model ženeta pripravljenost na visoke stave in ogromno tveganega kapitala. Bi se nemški koncern z dolgoletno tradicijo od nje lahko česa naučil?

Že dolgo sodelujemo z zagonskimi podjetji, ne le tistimi v Silicijevi dolini, temveč tudi v Izraelu in Aziji. Za nas je vsekakor nekaj novega, da inovacije načrtno iščemo zunaj koncerna. Tega včasih skoraj anarhičnega sodelovanja z zunanjimi podjetji, kot je sicer v navadi v tehnološkem svetu, res nismo pili z materinim mlekom.

Z novimi oblikami zdravljenja raka se prvič obeta možnost, da 20 do 40 odstotkov bolnikov pri nekaterih vrstah raka ne bo le živelo dlje, temveč bodo lahko tudi ozdraveli.

Številna zagonska podjetja zdaj nastajajo v imunoonkologiji, pri kateri se proti raku bojujejo z imunskimi terapijami. Tudi Merck precej vlaga vanje. Kaj podpira tolikšne upe?

Dejstvo, da imamo vsi terapijo proti raku že vgrajeno v telesu. Medtem ko se pogovarjava, v naju nastajajo izrojene celice. Imunski sistem jih prepozna in uniči. A nekatere celice se zakrinkajo in se pretvarjajo, da so nedolžne. Namen je torej aktivirati imunski sistem, da bi našel takšne rakave celice in se boril proti njim. To deloma že zelo dobro deluje.

Raziskovalci v Bostonu so na primer bolnikom z levkemijo odvzeli rakave celice in jih kombinirali z imunskimi celicami, ki uničijo rakave, da bi tako pridobili cepivo po meri bolnika za zdravljenje levkemije. Velik del tako zdravljenih bolnikov se je z individualnim cepivom tako rekoč pozdravil sam.

O tem smo vendar vedno sanjali! Kožni rak je bil nekoč za večino bolnikov smrtna obsodba, danes ga veliko ljudi premaga. Poiskati moramo še več takšnih vzorcev in razviti nove povezave.

Največ si obetamo od tehnologije CRISPR, s katero je mogoče preprosto zamenjati gene. Metodo, ki je stara komaj pet let, številni slavijo kot najpomembnejše medicinsko odkritje stoletja. Je to upravičeno?

Z metodo CRISPR je mogoče usmerjati posamezne gene in jih obdelati. To v medicinskih in farmacevtskih raziskavah zdaj omogoča inženirske posege, torej ciljno razvijanje, doslej pa smo vedno delali po načelu poskusov in napak. Neskončno dolgo smo preizkušali celične kulture in upali, da bo kaj vendarle delovalo. Pri Alzheimerjevi bolezni je bilo 99 odstotkov zastavljenih poskusov iskanja zdravljenja neuspešnih.

Čeprav je nova tehnologija tako obetavna, zbuja tudi strahove: omogoča spreminjanje zarodkov, torej mutacije, ki se potem dedujejo. To bi lahko spremenilo človeštvo, če bi na primer ostali vklopljeni le še geni za modre oči in svetle lase.

Seveda se porajajo temeljna etična vprašanja, na katera bo treba poiskati odgovore. A ne zdi se mi prav, da bi pri tej temi prevladal strah.

V nekem kitajskem laboratoriju so pri psih mišično maso povečali za dvakrat, drugi znanstveniki pa so s posegom v gene občutno zmanjšali raven holesterola pri miših. S čim se ukvarjate v Mercku?

Metodo CRISPR uporabljamo tudi v farmacevtskih raziskavah, vendar predvsem sestavljamo tako imenovane komplete CRISPR, orodje za znanstvenike. Vsak razmeroma dobro opremljen laboratorij lahko z našim orodjem izvaja to metodo, in to hitro, poceni in preprosto. To je demokratizacija raziskav.

Ta naj bi pripomogla k veliki dostopnosti izjemno zmogljive genske tehnologije. Čemu potem koristijo strogi predpisi v Evropi?

Znanost, industrija, politika in družba bi morale nujno začeti razpravo. A tudi pri številnih drugih temah je bilo podobno. Vzemimo za primer razpravo o otrocih iz epruvete. Doslej se je s to tehnologijo rodil poltretji milijon otrok. Seveda morajo obstajati tudi meje, a na splošno to dobro deluje po vsem svetu.

Metoda CRISPR je vsekakor velik korak v smeri medicine po meri posameznika, z zdravili in zdravljenjem, pripravljenimi za vsakega bolnika posebej. Kako bodo ta svet videli bolniki?

Saj smo že v tem svetu. Pri zdravljenju raka na črevesju je mogoče po bioloških kazalcih razbrati, pri kom bo neko zdravilo delovalo in pri kom bo samo sprožilo stranske učinke. Prihodnost bo morda takšna: zjutraj se bom pogledal v ogledalo, ki ga bo Merck opremil s tipali in diagnostiko. Ogledalo mi bo povedalo, da pri meni prepozna neki biološki označevalnik; če bo ta prisoten tudi naslednji dan, bom moral k zdravniku.

Saj je že danes skoraj tako: zagonsko podjetje Face2gene je razvilo programsko opremo, ki naj bi na otrokovem obrazu prepoznala, ali ima katero od dednih bolezni.

Mar ni to razburljivo?

Kako bo medicina po meri bolnika vplivala na vaš poslovni model?

Marsikaj se bo spremenilo. Sem vnet zagovornik načela, naj bo cena zdravil odvisna od učinka: plačati bi jih bilo treba le, če bi zdravljenje resnično pomagalo. Vendar to hkrati pomeni, da bi bilo treba razviti celosten diagnostični postopek, z biološkimi označevalniki vred, ne le z zdravili. Zdravljenje bi s tem opredelili na novo. Tudi to je razlog, zakaj smo bili v Silicijevi dolini – morda bomo v prihodnosti zdravila prodajali skupaj s programsko opremo in diagnostičnimi testi.

Če bi bolezni lahko pozdravili z enim samim zdravljenjem, bi to pripomoglo h korenitim spremembam zdravstvenega sistema.

Da, in s tem ne bi bilo nič narobe. Saj navsezadnje ni pomembna količina zdravil, ki jih je treba vzeti, temveč vrednost, ki jo imajo za bolnika.

Precedenčni primer je strimvelis, gensko zdravljenje, s katerim je mogoče z enim samim postopkom pozdraviti redko imunsko bolezen. Farmacevtski koncern GlaxoSmithKline zanj zaračuna 665 tisoč dolarjev, vendar hkrati jamči ozdravitev, in če zdravljenje ne učinkuje, vrne denar. Bo to spodbudilo razvoj podobno dragih postopkov zdravljenja?

Še en primer: odpornost proti antibiotikom se povečuje, vendar se razvija premalo novih superantibiotikov, ker se to finančno ne izplača. Zakaj ne bi tistim, ki bi razvili novo zdravilo, plačali enkratnega zneska ne glede na to, kako pogosto bi se zdravilo uporabljalo?

Dejstvo je, da imamo vsi terapijo proti raku že vgrajeno v telesu. Medtem ko se pogovarjava, v naju nastajajo izrojene celice. Imunski sistem jih prepozna in uniči.

Tako ali drugače nas čaka pomembna razprava, ali bo zdravstvena zavarovalnica 70-letniku odobrila gensko zdravljenje za milijon evrov. Bodo novih oblik zdravljenja deležni le zavarovanci pri zasebnih zavarovalnicah? Obstaja veliko tveganje za medicino dveh razredov.

Razprave že potekajo, na primer v Veliki Britaniji, kjer se prepirajo, ali naj 85-letni človek dobi umetni kolk. A morda bodo 85-letniki že v kratkem novi 55-letniki. Družba se mora vendar razvijati in veliko razpravljati.

Vendar razprava za zdaj ni zares zaživela.

Veliko ljudi se sploh ne bi pogovarjalo, ker menijo, da je farmacevtska industrija pokvarjena. Tega ne razumem. Do marsičesa imamo preveč ideološki odnos. A tudi industrija se mora zganiti.  

© 2017 Der Spiegel

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.