MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

19. 4. 2017  |  Svet

Dvolični kanadski premier Justin Trudeau je katastrofa za planet

Ni mogoče hkrati podpirati proizvodnje nafte iz peska in se boriti proti podnebnim spremembam, kanadsko vlado opozarjajo okoljevarstveniki

Justin Trudeau in Donald Trump

Justin Trudeau in Donald Trump
© Bela hiša / WikiCommons

Predsednik kanadske vlade Justin Trudeau odlično obvlada politiko vključevanja. Izraža sočutje do priseljencev, vztraja pri imenovanju žensk na položaje na vseh ravneh vlade. Na mnogih področjih je nasprotje predsednika ZDA Donalda Trumpa, zato so ga Kanadčani sprejeli z navdušenjem, ko je prevzel vodenje vlade. Toda, ko govorimo o podnebnih spremembah je Trudeau enaka katastrofa za planet kot Trump, v Guardianu piše ameriški okoljevarstvenik Bill Mckibben.

Medtem ko je Trump javno povedal, da so podnebne spremembe izmišljotina, Trudeau govori, kar je prav, vsi, ki delajo zanj, govorijo, kar je prav. Uspe jim celo z diplomacijo prepričati druge: kanadska ministrica za okolje Catherine McKenna je na pariški podnebni konferenci proti pričakovanjem vztrajala pri cilju, da je treba poskrbeti, da povprečna temperatura na planetu ne bo zrasla za več kot 1,5 stopinje Celzija.

Toda te besede so prazne, če Trudeaujeva vlada podpira gradnjo novih naftovodov prek Kanade in ZDA, ki bi Kanadi omogočili povečanje proizvodnje nafte iz naftnega peska, kar je ena največjih podnebnih katastrof na svetu. Prejšnji mesec je Trudeau požel velik aplavz, ko je predstavnikom naftne industrije v Houstonu dejal: »Nobena država ni našla v tleh 173 milijard sodov nafte in jo pustila tam«.

Justin Trudeau seveda ni povedal, da bo Kanada s proizvodnjo in prodajo te nafte proizvedla 30 odstotkov vseh izpustov, ki zagotavljajo omejitev rasti povprečne temperature na planetu v skladu z dogovorom v Parizu na 1,5 stopinje Celzija. Kanada, ki ima polovico odstotka svetovnega prebivalstva, si tako jemlje pravico, da bo porabila tretjino dogovorjenih izpustov ogljikovega dioksida. Donald Trump je kreten, ni pa lep hinavec, kar je Trudeau, ogorčeno pravi Bill Mckibben.

Ko je kanadski veteran za varovanje okolja David Suzuki ministrico za okolje Catherine McKenna soočil s hinavščino vlade, ko govorimo o podnebnih spremembah, je odgovorila, da ima vlada odličen načrt za boj proti podnebnim spremembam, ki vključuje tudi ceno za onesnaževaje zraka z ogljikovim dioksidom, pa naložbe v čiste inovacije. »Vemo pa tudi, da moramo naša naravna bogastva dati na trg in počnemo oboje,« je povedala ministrica.

Toda proizvodnja nafte iz peska izniči načrt za boj proti podnebnim spremembam. S tem, ko Kanada izvaža ogljik po vsem svetu, nič ne pomaga, če veriga s hitro prehrano Tim Horton's preneha prodajati krofe in jih nadomesti s prodajo sončnih kolektorjev.

David Suzuki je v pogovoru za National Observer dejal, da je okoljska politika kanadske vlade »nedopustna« in bi se je morala sramovati. Švedska, Maroko in Kostarika so vodilne države na področju boja proti podnebnim spremembam, Indija in Kitajska, kot dve od največjih svetovnih onesnaževalk okolja z ogljikovim dioksidom sta vodilni pri naložbah v vetrne in sončne elektrarne. Ta statistika je sramota za Kanado. »Zemljo uporabljamo kot smetnjak, zato bomo drago plačali,« opozarja Suzuki. Sisteme, ki so potrebni za ohranitev življenja, žrtvujemo v imenu ekonomskega razvoja.

David Suzuki enako kot Bill Mckibben oporeka kanadski vladi, da lahko hkrati izkorišča nafto iz peska in zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, ki jih povzroča. Kanada bi se po Suzukijevem mnenju morala odzvati na podnebne spremembe enako kot se je svet leta 1941 odzval na japonski napad na Pearl Harbor. Takrat nihče ni rekel, da japonske vojske ni mogoče premagati, zato je bolje z njo skleniti mirovni sporazum za območje Pacifika. Vsi so vedeli, da se je treba boriti, saj je zmaga edina možnost.

Danes nobena zakonodaja ali organizacija ne more uvesti sankcij proti vladi, ki krši svoje podnebne zaveze. Ker takšnega organa ni, je naloga novinarjev, da vladam izstavljajo račune, pravi David Suzuki.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.