MLADINA Trgovina

Velika noč …

… in vse manjše občestvo

Statistika ni na strani RKC, svari nadškof Zore.

Statistika ni na strani RKC, svari nadškof Zore.
© Borut Krajnc

Sodeč po ugotovitvah raziskave, ki jo je opravil inštitut Mediana, se zgolj 41 odstotkov slovenskih državljanov opredeljuje za verne. V oči slovenskih verskih avtoritet pa najbolj bode delež ateistov; na svetovni ravni je ta devet odstotkov, v Sloveniji pa se za ateiste opredeljuje 28 odstotkov državljanov. Vendarle nas število ateistov ne more presenetiti. Število krstov se z milenijsko generacijo vztrajno zmanjšuje in se bo kmalu zmanjšalo pod 50 odstotkov.

Sociolog religije Marjan Smrke kljub temu trdi, da se število vernih in nevernih v Sloveniji korenito ne spreminja. Ateizem je po njegovih besedah povezan s socialnim statusom, »torej bolj ko je človek izobražen, verjetneje je, da je ateist. Tudi spol igra vlogo, moški so bolj ateistični od žensk.« Sociologinja religije Anja Zalta dodaja, da je število ateistov v Sloveniji odvisno od »odnosa do rimskokatoliške cerkve. Gre bolj za negativen odnos do institucije, ki ima neko zgodovinsko konotacijo, kot do religijskih dogem.« Manjšo vernost pa so opazili tudi v RKC. Metropolit Stanislav Zore je prejšnji teden dejal, da »duhovnik svojega duhovništva in zavesti svoje poklicanosti in potrebnosti ne more več naslanjati na statistične podatke«.

Najnovejša raziskava družbe Win Gallup kaže, da je delež ateistov v Evropi 13-odstoten. V ateizmu tradicionalno tekmujeta Češka in Estonija, kjer se za ateiste opredeljujejo kar približno tri četrtine prebivalcev, sledijo jima skandinavske države. Stopnja ateizma v Sloveniji je posebej visoka v primerjavi z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer je po besedah Marjana Smrketa »potekal proces desekularizacije«. Ta je, pojasnjuje, posledica težjih gospodarskih razmer in neenakosti ter vojne v nekdanji državi, zaradi katere »se je povečala religioznost v vpletenih državah«.

Nujna pa je previdnost pri branju izsledkov raziskav o verovanju. Anja Zalta omenja prav težave z metodologijo takšnih raziskav, saj monoteistične koncepte prepogosto jemljemo kot merilo verskosti tudi v državah, kjer religije niso monoteistične. Po raziskavi družbe Win Gallup International je največ ateistov na Kitajskem. »Bog, duša, pekel so koncepti, s katerimi ne moremo meriti vernosti na primer na Kitajskem, kjer živijo milijoni, ki ne govorijo o bogu ali peklu. Ti koncepti večinoma izhajajo iz monoteistične paradigme in lahko zavedejo.« Pri preštevanju vernikov in nevernikov moramo v zakup vzeti tudi spremembo narave religije danes. »Upoštevati moramo verovanje brez pripadanja, koncept sociologinje Grace Davie, ki ni razvidno iz takšnih raziskav. Tu ne gre za verovanje v religijske dogme ali sodelovanje pri verskih obredih, ampak je verovanje bolj v smislu kulturnih predstav.«