MLADINA Trgovina

Konec prodaje »socialnih« stanovanj

Obrat v politiki državnega stanovanjskega sklada

Objekti F5 v soseski Zeleni gaj; avtor: projektivni biro Multiplan. Bloki so vzorčni primer, kako je mogoče ponovljivo, cenovno optimirano stanovanjsko gradnjo z najracionalnejšimi materiali narediti zanimivo – s prefinjeno uporabo volumnov balkonov in lož za shranjevanje. Spadajo v lastniški del soseske.

Objekti F5 v soseski Zeleni gaj; avtor: projektivni biro Multiplan. Bloki so vzorčni primer, kako je mogoče ponovljivo, cenovno optimirano stanovanjsko gradnjo z najracionalnejšimi materiali narediti zanimivo – s prefinjeno uporabo volumnov balkonov in lož za shranjevanje. Spadajo v lastniški del soseske.
© Miran Kambič

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je institucija, ki od ustanovitve leta 1991 deluje kot osrednja ustanova za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje. Kot to laična javnost razume, naj bi stanovanjski sklad s svojim delom omogočil ekonomsko šibkejšim in socialno ogroženim družinam, da si kupijo stanovanje. Zadnje spremembe poslovne politike in izjave vodstva pa kažejo, da sklad opušča vlogo socialnega korektiva in postaja bolj klasičen razvojni nepremičninski najemni sklad. Kaj to pomeni in zakaj sprememba povzroča težave?

Kupite dostop do Mladina.si, ki stane enako kot izvod tiskane izdaje Mladine. Za 3,50 EUR dobite dostop do aktualne številke in celotnega arhiva za naslednjih sedem dni. Z dolgoročno naročnino prihranite do 25 odstotkov!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.