MLADINA Trgovina

Boštjan Napotnik

26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Konzum

Sobivanjski poskus

Bištro, Slovely park, Ljubljana

  • ocena: 3 / 5

Potrebušina

Potrebušina

Brownie

Brownie

Bištro
Dunajska 20, Ljubljana
Tel.: 070 171 583
Od ponedeljka do srede Slovely park (in Bištro) obratuje od 7. do 18., ob četrtkih in petkih potegne do 22., ob sobotah pa je odprt od 10. do 17. ure.

Ambient:
prenovljena, sodobno opremljena skorajda hala v pritličju nekdanjega Slovenijalesa je razdeljena na več obratov – poleg Bištroja so tu še picerija, kavarna, vinoteka in slaščičarna

Napitki:
na Bištrojevem seznamu je zbranih za prgišče vin – pa še teh potem nimajo; namesto naročenega vina za 20 evrov smo dobili tako za 35

Dostopnost:
parkirišča, trole, kolesarske steze – vsega je tu naokoli dovolj, tudi za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
svinjska potrebušina
cvetačna kremna juha s kozicami

Ne tako fino:
mangova zmrzlina z belo čokolado
goveji tatar
konceptualno-vinsko-strežna zmeda

Bištro daje predjedi po 7, dnevno juho po 3, tunov burger po 8, potrebušino po 9, rezance po 10, sladice pa po 5 evrov.

»Se še komu zdi, da smo za v park premalo oblečeni? Kar fino piha, mene pa špika v sklepih!« je v slogu alanfordovskega Jeremije začel jadikovati član Konzumove zaslužne sekcije sivih panterjev, ki smo ga povabili na tokratni ogled nove prestolnične gostinske pridobitve, Slovely parka, domujočega v pritličju nekdaj Slovenijalesove stavbe. Za promocijo je vpregel fino zveneče besedne zveze food court in open market, čeprav gre resnici na ljubo za veliko jedilnico, na katere stranicah so picerija (izpostava Verace), kafetarija, vinoteka (Bathazar, predvsem briško-primorska scena), slaščičarna (Zebra, dobri slatkiši in listnato testo!) in Bištro, osrednji cilj tokratne preverke. Strah pred prepihom je bil torej odveč, ne pa tudi skepsa ob nedefinirani španoviji vseh ponudnikov v Slovely parku. Do konca večera nam – spraševanju navkljub – ni bilo čisto jasno, kaj lahko naročiš pri Bištrojevem natakarju in ti ta prinese od drugod (pivo in vino načeloma da; Zebrinih sladkarij in kave pa, recimo, ne – ali pač, kdo bi vedel?) in kaj si moraš poiskati sam. Pa v večernem času, ko je tale park skoraj čisto prazen, še gre, v času kosila, ko ga do zadnjega kotička zapolnijo okoliški pisarničarji, pa kaj hitro nastane kaos, povezan z multipliciranim čakanjem v vrstah. No, kakorkoli – jest smo prišli. Bištrojeva ponudba je sestavljena iz kratkega permanentnega jedilnega lista ter dnevnih in tedenskih specialitet. Težava je seveda v tem, da se že ob 18. uri začne kelnarski jamr, česa vsega je zmanjkalo, česa še ni in kaj se bo mogoče še našlo. Potem nam je nekako le uspelo naročiti goveji tatar, ki je bil na krožniku videti kot surova čevapčiča in je bil neposrečeno pospremljen z malinovim pirejem; pa morski karpačo, ki je bil v resnici na tanke rezance narezana, ne do konca odmrznjena sipa, potresena s pepelom iz popra (whatever) in prelita s preveč preagresivne mešanice gorčičnih semen in jabolčnega kisa. Precej neimpresiven začetek se je potem vendarle začel sukati v malo bolj posrečeno smer: kremasta cvetačna juha je bila super – močna, okusna, svilnata in opremljena z dišečimi, čvrstimi repki kozic; v široke rezance je bilo vmešanih ravno dovolj jurčkov, artičok, češnjevcev in mlade špinače, da so se uvrstili v nadpovprečno kategorijo; v prerezano masleno bombeto pa so vtaknili sočen, lepo pečen tunov stejk, ki so ga pustili sijati z le simboličnim nizom dodatkov (rukola & co.). Favorit večera je bil brez dvoma s počasnim kuhanjem dodobra zmehčan, nato pa s kožnato stranjo na vroči rešetki do hudo visoke stopnje hrustljavosti zapečen kos svinjske potrebušine. E, to je bilo res dobro! Zelo všeč nam je bil tudi kompakten brownie z musom iz kisle smetane in metinim želejem, čisto nič pa ponesrečena kompozicija z betonsko trdo mangovo zmrzlino in nekarakterno mešanico bele čokolade in angleške kreme. Bištro je verjetno čisto okej malicovalnica, če ima resnejše ambicije, pa ga čaka še precej dela, začenši s predstavitvijo ponudbe in nje strežbo.