MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

8. 5. 2017  |  Kultura

Popotovanje po robovih ameriške družbe

Prvi ameriški film britanske režiserke Andree Arnold, ki ga je navdihnil članek v časopisu The New York Times o subkulturi mladih, ki potujejo od mesta do mesta in se preživljajo s prodajo revij

V Kinodvoru bo od 10. maja dalje na ogled film Ameriška ljubica, surovo in neolepšano, a hkrati lirično in upanja polno popotovanje po robovih ameriške družbe. Filme Andree Arnold zaznamuje surov, naturalističen pristop do perečih socialnih problematik današnjega časa. S tem se suvereno vpisuje v tisto tradicijo britanskega filma, ki so jo proslavili Lindsay Anderson, Tony Richardson, Ken Loach in Mike Leigh.

Star je ameriška najstnica, ki živi na robu revščine, zato se odloči zbežati od doma. Nekega dne naleti na skupino odbitih mladih, ki se klatijo po Ameriki in od vrat do vrat služijo denar s prodajo naročnin na revije, ponoči pa divje žurajo. Njihov svobodni in divji duh Star prepriča, da se jim pridruži, in mlada banda kmalu postane njena nadomestna družina. Vsak dan jih pot zanese v drug kraj, od razkošnih vil do zanikrnih motelov in razpadajočih bajt. Star si poskuša najti prostor v novi družbi in odkriva drugačen življenjski slog, poln izmikanja družbenim pravilom. Pod mentorstvom karizmatičnega in privlačnega Jaka osvaja nov način življenja na cesti, pri tem pa odkriva vse barve sveta okoli sebe, v katerem se ljubezen, upanje in svoboda mešajo z nepravičnostjo, dvoličnostjo in nevarnostmi. 

"Po besedah kritike Andrea Arnold napolni Ameriško ljubico s svojimi značilnimi motivi – naturalističnimi opisi težkih plati delavskega življenja, intenzivnimi spolnimi prizori, eksplozivno fizično energijo ter odsotnostjo moraliziranja in sentimentalnosti –, hkrati pa najde surovo lepoto v najbolj neprivlačnih delih ameriške pokrajine. Še več: tako kot v Akvariju tudi tu izvabi osupljivo igro iz neprofesionalne igralke. Čeprav zanikrno subkulturno prizorišče prikliče v spomin filme režiserjev, kot sta Larry Clark in Harmony Korine, ter fotografije Roberta Franka, Dannyja Lyona in Williama Egglestona, pa so teme in slog povsem v duhu režiserkinih prejšnjih del.

"Pred nekaj leti sem v New York Timesu prebrala članek o življenju in svetu teh ljudi, ki od vrat do vrat prodajajo naročnine na revije. V ZDA v resnici še obstaja veliko teh skupin. Ne gre za revije brezdomcev, kot je v Angliji Big Issue, ali ljudi, ki te ustavljajo, da bi ti prodali kaj v dobrodelne namene. V ZDA pravzaprav ne kupiš revije; kupiš osebo, ki ti revijo proda. Gre za nekakšno subkulturo, ki sem jo upodobila z dodatkom svoje domišljije.

Ameriška ljubica je moj najbolj oseben film doslej. Navdih za filme večinoma črpam iz sveta okoli sebe. Veliko raziskujem in se poglobim v kraje in ljudi, o katerih nameravam posneti film. Resnično življenje in resnični ljudje me zares navdihujejo. Ameriška ljubica je mešanica tistega, kar sem izvedela na svojih potovanjih, ter filmov, s katerimi sem odraščala – mitične Amerike iz vesternov in filmov ceste. Svet potujočih prodajalcev revij je naredil name močan vtis. Mladi, njihovo ozadje, razlog, da so se pridružili skupini, dejstvo, da so potovali, raziskovali, se zabavali, glasba, ki so jo poslušali, občutek, da so družina, čeprav večina sploh ni vedela, kaj ta beseda pomeni. V Ameriški ljubici igra veliko mladih, ki sem jih pobrala s ceste. Ti mulci niso naredili ničesar, kar sem jih prosila ... Ampak rada imam kaos, ker prinaša življenje. Med snemanjem nočem imeti vsega pod nadzorom, rada se pustim presenetiti," je zapisala režiserka.

Andrea Arnold (1961), nekdanja britanska televizijska igralka, je leta 2003 posnela kratki film Wasp, za katerega je dobila oskarja. Leta 2006 je posnela svoj celovečerni prvenec Rdeča cesta. Film je bil premierno predvajan v glavnem tekmovalnem programu festivala v Cannesu, kjer je prejel nagrado žirije – uspeh, ki ga je Arnoldova ponovila že z naslednjim filmom Akvarij  (2009), portretom uporniške najstnice s socialnega roba v angleškem Essexu. V Kinodvoru so pred leti predvajali še njeno drzno priredbo angleške literarne klasike Viharni vrh (2011). S filmom Ameriška ljubica (2016) je tretjič osvojila nagrado žirije v Cannesu.

1gl0WUahgN0

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.