MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

9. 5. 2017  |  Kultura

Na 57. Beneškem bienalu bo Slovenijo zastopala Nika Autor

Na mednarodni likovni razstavi, ki bo potekala med 13. majem in 26. novembrom, bosta letos Slovenijo zastopali umetnica Nika Autor in kustosinja Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti s projektom Novicam se ne odpovemo!.

Obzornik 63

Obzornik 63

Projekt sestavljata obzornik Nike Autor z naslovom Obzornik 63 – Vlak senc in zbornik, ki so ga uredili Nika Autor, Andreja Hribernik, Ciril Oberstar in Andrej Šprah. 30-minutni film Obzornik 63 - Vlak senc se naslanja na formo obzorniškega filma oziroma njegovega nasprotnega pola - antiobzornika ter na formo esejističnega, eksperimentalnega in angažiranega filma. Preizprašuje teme, kot so begunstvo, potovanja, sreča in vlak kot podoba, ki je bila večkrat predstavljena skozi zgodovino filma.

Nika Autor svojo umetniško prakso razume kot refleksijo družbene stvarnosti, ki prispeva k upiranju pogleda in ostrenju misli, k opolnomočenju in podajanju glasu ter podobe neslišnemu in nevidnemu. Leta 2008 je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2016 pa doktorat na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je soustanoviteljica in članica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, kulturne in politične teorije in umetnosti. Za svoje delo je prejela Priznanje Riharda Jakopiča, Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani in Priznanje Franceta Brenka za izjemne dosežke na področju filmske kulture. Med pomembnejšimi nastopi Nike Autor zadnjih let so razstava Novice so naše! v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Film d’actualites- l’actu est a nous v Jeu de Paume v Parizu, Med svetovi II v Galeriji Miroslav Kraljević v Zagrebu, Shifts in Time: Performing the Chronic v Mumoku na Dunaju ter 6. in 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji U3.

V zadnjem času smo na polju angažirane kinematografije priča intenzivni revitalizaciji obzornika kot oblike radikalnega gverilskega nefikcijskega filma, ki je izviral iz razrednega boja in si prizadeval dodati svoj delež v procesu družbenih sprememb. V Sloveniji se obzorniška dejavnost odvija v okviru neformalnega kolektiva ustvarjalcev (Obzorniška fronta) s področja filmske, kulturne in politične kritike ter umetnosti. Izhaja predvsem iz zavzemanja za pravice beguncev in brezpravnih delavcev ter črpa inspiracijo iz družbenih protestov, ki so v obliki masovnih ljudskih vstaj v letih 2012–2013 pretresali državo. Nika Autor deluje v okviru omenjenega kolektiva, Obzornik 63 pa je izraz družbene kritike, ki je lastna tudi sami formi anti-obzornika, in se osredotoča na koncept vlakov, potovanja ter iskanja sreče drugje.

Obzornik 63 sledi smernicam obzorniške dejavnosti ter skuša umestiti in razumeti določeno podobo – drobec posnetka, nekoč slavne železnice Beograd–Ljubljana, kjer begunci danes ne potujejo več v vagonih temveč med kolesjem vlakov. Obzornik 63 se poda v vizualno raziskovanje železnic, njihovega zgodovinskega, socialnega in političnega konteksta. Esejistični in asociativni elementi Obzornika 63 povezujejo omenjene vsebine z iskanjem sreče, z idejo potovanja v trenutni družbeni realnosti, kjer je hrepenenje po sreči vse prepogosto povezano s potjo drugam ali celo z nujnostjo iskanja možnosti golega preživetja. Nika Autor se pri zasnovi obzornika sklicuje na njegovo klasično obliko in plasti različne vsebine, ki jih povezuje z esejistično naracijo in vizualnimi elementi. Specifika Obzornika 63 je, da se giblje na meji med klasičnim informativnim in angažiranim anti-obzornikom ter esejističnim in eksperimentalnim filmom, ki gledalca vodi skozi zgodbo, medtem ko mu dopušča prazna polja za lastno refleksijo.

Sestavni del razstavnega projekta je tudi zbornik tekstov, ki združuje tako strokovna besedila kot tudi literarne in vizualne elemente, osredotočene na analizo stanja na področju aktualne obzorniške dejavnosti in njenih ključnih žariščih, hkrati pa odpira tudi možnost refleksije določenih historičnih poudarkov, s katerimi aktualne pobude stopajo v dialog ali iz njih črpajo svoj ustvarjalni naboj.

Tema letošnjega bienala je Viva arte viva. Umetniška direktorica Christine Macel je za osrednjo razstavo izbrala tudi tri slovenske predstavnike - kolektiv OHO, Marka Pogačnika in Vadima Fiškina. Ob osrednji razstavi bo bienale ponudil 87 nacionalnih predstavitev v Vrtovih, Arzenalu in drugod po mestu. Slovenski umetniki bodo na selektorskih razstavah zastopani prvič po letu 2003.

NSK država pa bo ob bienalu pripravila Paviljon države NSK, ki ga bo 11. maja ob 17.00 z uvodnim predavanjem The Courage of Hopelessness odprl filozof, psihoanalitik in kritik Slavoj Žižek. K oblikovanju umetniške instalacije v paviljonu so povabili državljana države NSK in sodobnega umetnika Ahmeta Öğüta. S pomočjo konceptualnega in fizičnega izkustva težnosti bo prevpraševal pojem države ter definicijo državljanstva in z njim povezane birokracije. Za boljše razumevanje omenjenih vprašanj so delegati NSK k sodelovanju povabili 100 različnih posameznikov, ki so odgovarjali na vprašalnik o pogledih na Evropo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.