Trdovratna slaba posojila italijanskih bank

Znesek slabih posojil italijanskih bank se je lani prvič v osmih letih zmanjšal, a je hkrati narasel delež tako imenovanih najslabših slabih posojil

Italijanski finančni sistem ostaja eden od šibkih členov evropskega gospodarstva, ki je končno začelo kazati znake okrevanja. Italijanski vladi namreč ne uspe najti rešitve za dolgoletno stagnacijo, zaradi katere italijanska podjetja in potrošniki ne morejo vračati posojil, poroča Financial Times.

Bankirji so se na različne načine trudili prodati posojila, za katera ne morejo računati, da jih bodo dobili vrnjene. Skupni znesek slabih posojil 15 italijanskih bank se je lani zmanjšal prvič v osmih letih, toda delež posojil, ki so jih banke odobrile nesolventnim posojilojemalcem (ta posojila veljajo za najslabša slaba posojila), se je rahlo povečal, je ugotovila kanadska bonitetna agencija DBRS.

Čeprav je Italija lani imela 0,9-odstotno gospodarsko rast, kar je največ po letu 2010, bo trajalo še deset let, preden bo njen bruto domači proizvod dosegel raven pred krizo, pravijo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Zaradi problemov z dolgovi, zaradi katerih so obeti za gospodarstvo slabši, kot bi lahko bili, mnogi analitiki pričakujejo, da se bo pred volitvami, ki bodo predvidoma prihodnje leto, v Italiji okrepilo nasprotovanje evru.

Ker italijanskim bankam ne uspeva prodati slabih posojil, Evropska centralna banka (ECB) pa vse bolj pritiska nanje, da morajo počistiti svoje portfelje, utegne spet postati aktualno vprašanje, ali italijanske banke potrebujejo dokapitalizacijo.

Ker italijanskim bankam ne uspeva prodati slabih posojil, Evropska centralna banka (ECB) pa vse bolj pritiska nanje, da morajo počistiti svoje portfelje, utegne spet postati aktualno vprašanje, ali italijanske banke potrebujejo dokapitalizacijo. Barrington Pitt-Miller, analitik v hiši Janus Capital, je za Financial Times povedal, da bodo najmočnejše, kot je UniCredit, preživele in bodo lahko zbrale kapital, šibke pa ne morejo, njim ne bo uspelo priti nazaj na trg.

Druge krizne članice z evrom so pri reševanju problema s slabimi bančnimi posojili uspešnejše, ocenjuje Financial Times. Ameriški sklad zasebnega kapitala Lonestar je konec prejšnjega meseca prodal sveženj nevračljivih stanovanjskih posojil, prav tako ameriški sklad Blackstone je pred kratkim z listninjenjem razpršil tveganje za španska hipotekarna posojila, ki jih je kupil leta 2014 od banke CatalunyaCaixa. Tako so nevračljiva posojila postala vračljiva. Irska in Španija sta v skladu s predlogi Bruslja za reševanje problema s slabimi posojili ustanovili slabo banko, Italija pa ne.

Reuters pa poroča, da je ECB aprila kupila več italijanskih in francoskih obveznic, s tem je najbrž pripomogla, da so finančni trgi po prvem krogu francoskih volitev ostali mirni. Kupila je za 11,3 milijarde evrov obveznic, s katerimi se zadolžuje francoski javni sektor, in 9,8 milijarde evrov italijanskih obveznic. V obeh primerih je zensek za več kot 1 milijardo višji od tistega, ki bi jih ECB smela kupiti v skladu s svojimi lastnimi pravili.

Avstrijski der Standard poroča, da po zmagi sredinskega kandidata Emmanuela Macrona na volitvah za francoskega predsednika, Italija ostaja država z največjim tveganjem. Prvi mož Commerzbank Jörg Krämer opozarja, da bodo v Italiji najkasneje maja 2018 parlamentarne volitve. Tam sta tabora skrajnih levičarjev in desničarjev enako močna kot v Franciji, zato za območje evra ne bo miru. ECB posledično letos in prihodnje leto še ne bo dvignila temeljne obrestne mere.