MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

10. 5. 2017  |  Kultura

Ljudožerci na odru mariborske Drame

Zadnja premiera letošnje sezone v SNG Maribor 

© Damjan Švarc

V Stari dvorani SNG Maribor bodo 12. maja ob 20.00 premierno uprizorili poetično dramo Gregorja Strniše Ljudožerci v režiji Ivice Buljana. "Drama je izrazito slovenska, obenem pa tudi svetovljanska, saj prek osrednjega motiva uprizori križišče svetov: narodnostnih, političnih, pa tudi metafizike in konkretne stvarnosti, vulgarnosti in poezije. Ta velikopotezna freska, katere dogajanje je postavljeno v čas druge svetovne vojne, pa obenem srhljivo prepričljivo govori o svetu, v kakršnem živimo danes," pravi dramaturginja Diana Koloini.

Gregor Strniša (1930–1987) velja za enega najpomembnejših slovenskih literarnih in gledaliških ustvarjalcev iz druge polovice 20. stoletja. Njegov slog in tudi ustvarjalni nazor določa izvirna modernistična uporaba ljudske poezije (s katero je vplival tudi na ustvarjanje Svetlane Makarovič); njegove pesniške drame – poleg Ljudožercev predvsem pogosto uprizarjane Žabe in Samorog ter pesniške zbirke pa predstavljajo velike mejnike v slovenski modernistični dramatiki in poeziji.

Sredi vojne vihre si revna družina, ki je na begu zaradi kanibalizma, poišče skrivališče in bivališče v zapuščeni kapeli. V božjem hramu jih sprejme duh nekdanjega priorja, ki beguncem odstopi samostansko kapelo "za miren dom, spokojno spanje" z željo, da ne hodijo v kripto in da pustijo mrtvim njihov mir. A oče Pajot, mesar, ritual bogoslužja blasfemično zamenja za ritual služenja lačnim želodcem oz. egoističnemu služenju sebi. V priročno skriti kripti si uredi delavnico in tukaj z izgovorom, da je pač treba preživeti, pobija, kolje, razkosava, melje, prodaja in kupčuje s človeškim mesom. Dva groteskno-komična klovna, skoraj gluhi Pajot in njegov pajdaš, napol slepi kuhar Falac, se ujameta v peklenski mehanizem ubijanja, ki jim s porogljivo kanibalsko logiko omogoča preživetje. Ples ironizirane ljudožerske klovnijade, kjer plesalce za roke (in za vrat) držijo potrebe polnih trebuhov, izdaj, laži, mesenega poželenja in grabežljivosti, konča smrt s svojim rekviemom: "Kar ste gledali, bi lahko bilo. / Morda je bilo. / A eno drži kot kamenkost: / na moj ples boste vsi prišli nekoč."

Strniša se v svoji okrutni igri navezuje tako na zgodovinsko izročilo, ki je prepolno ubijalskih zgodb, kot na časopisne novice, ki nas vsak dan zalagajo z nepredstavljivimi bizarnostmi. Z značilnim bogatim in izbrušenim jezikom združuje visoko poezijo in parodijo, z obešenjaškim humorjem pa pripoveduje zgodbo o mesu in mesenem poželenju, o ljubeznih, ki gredo dobesedno skozi želodec, o radoživosti in strategijah preživetja. V nobeni drugi od svojih dram ni tako izrazito pokazal, kako tanka črta ločuje tragedijo od komedije, kako ljubezen in pogubljenje zmeraj stopata z roko v roki in kako se usmiljenje sprevrača v okrutnost in narobe.

"Pri Ljudožercih me najbolj vznemirja prav dejstvo, da avtor na nekonvencionalen način meša svet živih in mrtvih, s čimer ustvarja fantastično žanrsko zgodbo. Fascinira me, da so bili Ljudožerci napisani v sedemdesetih letih, a odlično funkcionirajo še danes, saj je v njih moč prepoznati podobnosti s sodobnimi filmskimi žanri. Strniša Ljudožerce obravnava kot Pasolinijev sodobnik. Piše jih s pozicije potrošništva. Slednje je zanj večji problem, zato temelje fašizma prepoznava v potrošniški družbi. Strniša pripoveduje zgodbo o Pajotu, ki s poslom začne kot mali obrtnik, a s postopnim kopičenjem človeškega mesa kmalu preseže lastno produkcijo in se tako transformira v sodobnega kapitalista, tajkuna," je povedal režiser Ivica Buljan.

V predstavi nastopajo: Jurij Drevenšek, Peter Boštjančič, Miloš Battelino, Vladimir Vlaškalić, Alojz Svete, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Nika Rozman, Ana Urbanc, Viktor Meglič, Irena Varga, Kristijan Ostanek, Mirjana Šajinović, Eva Kraš in Matevž Biber. Dramaturginja: Diana Koloini, scenograf: Aleksandar Denić, kostumografinja: Ana Savić Gecan, skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja: Tanja Zgonc, oblikovanje videa: Toni Soprano, oblikovanje svetlobe: sonda4, lektorica: Metka Damjan, oblikovalec svetlobe: son:DA, asistent režiserja: Robert Waltl, asistent scenografa: Danilo Mlađenović

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.