Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo

Evropska centralna banka (ECB), natančneje član njenega izvršilnega odbora Yves Mersch, je 9. maja predsedniku slovenskega parlamenta Milanu Brglezu poslal pismo, v kateri v imenu Evropske centralne banke nasprotuje aktualnemu spreminjanju Zakona o Banki Slovenije. In kaj je v tem pismu zapisano? Čeprav je ena od pomembnih elementov zakonodajnega postopka njegova demokratičnost in transparentnost, je ECB v tem primeru poslala dopis z oznako tajnosti, zaradi česar pisma v parlamentu ne smejo objaviti, kot so nam odgovorili iz Brglezovega kabineta. Javnosti dostopen je le Brglezov odgovor predsedniku ECB Mariu Draghiju, v katerem Brglez omenja, da Evropska centralna banka »zahteva… ponovno posvetovanje z ECB.«

Predsednik slovenskega računskega sodišča Tomaž Vesel, ki ga je presenetilo, da ima pismo oznako tajnosti, pravi, da je sprememba zakona, ki je v proceduri državnega zbora, nujna: »Čeprav smo recimo sanacijo bančnega sistema plačali mi, v Sloveniji, računsko sodišče ob tem trenutku ne more revidirati in nadzorovati poslovanja Banke Slovenije. S pomočjo spremembe zakona naj bi bilo to deloma omogočeno. Zavzemamo se, da bi računsko sodišče dobilo dostop do vseh dokumentov in informacij, s katerimi razpolaga Banka Slovenije, pri čemer pa sodišče ne bi moglo ocenjevati ukrepov, za katere je pristojna ECB,« razlaga Vesel, ki še dodaja, da pa »je znano, da se poskuša Banka Slovenije popolnoma izogniti nadzoru.«

V mnogih drugih državah, recimo v Nemčiji, njihovo računsko sodišče lahko revidira nemško centralno banko – nemški revizorji imajo polni dostop do vseh področij dela Bundesbank, iz njihovega nadzora je izvzeto zgolj področje denarne politike centralne banke. Ravno tako so iz drugih držav znane še druge oblike nadzora centralnih bank in ECB – maja 2015 je recimo moral bivši predsednik ECB Jean-Claude Trichet odgovarjati na vprašanja irskih parlamentarcev. V Sloveniji pa se ECB ne pusti tako zlahka. Predsednik ECB Mario Draghi je že vsaj dvakrat pisal pisma predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, generalnemu državnemu tožilcu in posredno tudi predsedniku vlade Miru Cerarju, obrnil se je celo na slovenske ustavne sodnike v prepričanju, da slovenska policija v okviru kriminalistične preiskave predsednika slovenske centralne banke Boštjana Jazbeca, kršili njene privilegije in imuniteto.

A vrhunec teh pritiskov je zdaj očitno tajni dopis slovenskemu parlamentu. Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah nam je pojasnila, da je v tem primeru tudi slovenski Informacijski pooblaščenec brez moči. »Odgovarjam lahko le na splošno. Informacijski pooblaščenec ne more odločati o oznakah tajnosti, ki jih na svoje dokumente dajejo institucije EU. Evropska zakonodaja glede varovanih podatkov je poleg tega tudi strožja od slovenske, kar so recimo mnogi v Sloveniji spoznali, ko so poskušali dobiti dostop do posameznih dokumentov v sklopu prostotrgovinskih sporazumov, ki jih je EU sklepala z drugimi državami.« Državni zbor bo predvidoma spremembo zakona o Banki Slovenija obravnaval na svoji redni seji 19. junija. Do tedaj bo jasno, ali bodo poslanci v Sloveniji popustili pred takšnimi nenavadnimi metodami vpliva.