MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

16. 5. 2017  |  Svet

Srbska akademija bo tožila Nato

Statistični podatki kažejo, da so 18 let po bombardiranju sil zavezništva Nato rakave bolezni v Srbiji trikrat pogostejše kot v svetu

Beograd po Natovem bombardiranju

Beograd po Natovem bombardiranju
© WikiCommons

Srbska kraljevska akademija je oblikovala mednarodno skupino pravnikov, ki bo pripravila tožbo proti zavezništvu Nato zaradi vpliva osiromašenega urana, ki je bil uporabljen med bombardiranjem Srbije leta 1999. Srdjan Nogo, predsednik akademije, je za Balkan Insight pojasnil, da so sestavili skupino pravnih izvedencev iz Srbije in tujine, tožbo podpira okrog 50 ljudi iz Niša, ki imajo ustrezno zdravstveno dokumentacijo.

»Nisem zdravnik, zato ne morem reči, da so zboleli zaradi Natovega bombardiranja, zato morajo dokumentacijo najprej pregledati zdravniki,« razlaga Nogo. V pravni skupini je 26 odvetnikov in profesorjev iz Srbije, Nemčije, Francije, Italije, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Turčije.

Zavezništvo Nato je začelo bombardirati Srbijo 24. marca 1999 brez odobritve Varnostnega sveta OZN potem, ko je Slobodan Milošević kot predsednik Zvezne republike Jugoslavije (skupne države Srbije in Črne gore) zavrnil podpis mirovnega sporazuma s katerim bi se zavezal, da bi srbska vojska morala prenehati napadati kosovske Albance, ki so zahtevali neodvisnost Kosova.

Natove bombe so po podatkih organizacije Human Rights Watch ubile okrog 500 civilistov, zaradi uporabe orožja z osiromašenim uranom naj bi na misiji na Kosovu umrlo tudi več deset italijanskih vojakov, ugotavljajo evropske nevladne organizacije. Po podatkih srbskega ministrstva za zdravje v Srbiji vsak dan za rakom zboli en otrok. Ta podatek je bil pobuda, da so se na kraljevi akademiji odločili za pobudo za vložitev tožbe, je pojasnil Srdjan Nogo.

Natove bombe so po podatkih organizacije Human Rights Watch ubile okrog 500 civilistov, zaradi uporabe orožja z osiromašenim uranom naj bi na misiji na Kosovu umrlo tudi več deset italijanskih vojakov, ugotavljajo evropske nevladne organizacije.

Tožbe bodo vložili na nacionalnih sodiščih članic zavezništva Nato, saj je znano, letala iz katerih držav članic so bombardirala kateri del Srbije. Francoska letala so recimo odvrgla bombe v Palićko jezero. Članica zavezništva Nato je od leta 2004 tudi Slovenija. Leta 1999 je dovolila letalom zavezništva, ki so bombardirala Srbijo, prelete svojega zračnega prostora.

Kraljeva akademija bo Srbe, ki živijo v tujini, prosila za donacije, člani strokovne skupine pa bodo delali brezplačno. »Nočemo širiti sovraštva ali biti zlobni, hočemo le dostojanstvo za državljane Srbije,« pravi Nogo.

Skupina strokovnjakov z različnih področij je hkrati na srbsko ministrstvo za delo poslala zahtevo za ustanovitev neodvisne komisije za preiskovanje posledic bombardiranja Zvezne republike Jugoslavije v letu 1999 in vzpostavitev laboratorija, v katerem bodo lahko analizirali vse snovi. To bo prvi korak do vložitve tožbe proti zavezništvu Nato ali posameznim državam članicam, poroča časopis Večernje novosti. Pobudo podpira več kot sto strokovnjakov iz različnih področij, ki so sodelovali pri zbiranju snovi ali pri čiščenju ostankov osiromašenega urana na terenih, ki so jih sile zavezništva Nato bombardirale.

»Vsi skupaj lahko natančno in matematično dokažemo vse posledice bombardiranja Nata. To je prvi veliki in resen korak od leta 1999. Upam, da nam bo država prisluhnila,« pravi profesorica dr. Danica Grujičić, ena glavnih nevrokirurginj v Srbiji in načelnica oddelka nevrokirurgije v kliničnem centru Srbije, ki že mesece dela na pobudi, da bi dokazali posledice Natovega bombardiranja Srbije v letu 1999.

Skupina strokovnjakov od srbske vlade zahteva denar za ustanovitev neodvisne koordinacijske skupine in vzpostavitev laboratorija. Danica Grujičić pravi, da je pomembno imeti nacionalni laboratorij, kjer bodo lahko brez pomoči drugih držav sami izvedli vse analize. Cilj je, da ne bi preiskali le posledic in vpliva osiromašenega urana, ampak celotno onesnaženje vode, zemlje in zraka zaradi bombardiranja kemijskih, naftnih in energetskih objektov.

Statistični podatki kažejo, da so 18 let po bombardiranju rakave bolezni v Srbiji zagotovo trikrat pogostejše kot v svetu. V Srbiji imajo na 100 tisoč prebivalcev 5500 obolelih zaradi različnih vrst raka, v svetu le 2000. Število obolelih za rakom se v Srbiji vsako leto poveča za 2 odstotka, v svetu za 0,6 odstotka.

Statistični podatki kažejo, da so 18 let po bombardiranju rakave bolezni v Srbiji zagotovo trikrat pogostejše kot v svetu. V Srbiji imajo na 100 tisoč prebivalcev 5500 obolelih zaradi različnih vrst raka, v svetu le 2000.

»To ni akcija stroke, ni vprašanje politike, to je zadeva vseh državljanov Srbije. Vsak dan sem priča velikemu številu rakavih obolenj, sterilnosti in avtoimunih bolezni. Ne mislim, da je za vse krivo Natovo bombardiranje, a vsekakor je v veliki meri pripomoglo k temu. Biti proti Natu danes ni vprašanje politike, ali je nekdo za to ali ono stran, to je civilizacijska zadeva,« razlaga Danica Grujičić.

Sile zavezništva Nato so leta 1999 z bombami na Srbijo in Črno goro odvrgle 10 do 15 ton osiromašenega urana. Naravo so zastrupile strupene snovi, med katerimi so najhujši poliklorobifenili, ki so v transformatorskih postajah. So visoko rakotvorni in povzročajo imunološke bolezni. Bombardiranje tovarn, v katerih so uporabljali težke kovine, je povzročilo širjenje kadmija in metiliranega živega srebra, ki je najbolj strupeno živo srebro. S temi snovmi so najbolj zastrupili Donavo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.